Specializirano državno tožilstvo Ljubu Pečetu, Francu Ješovniku, Simonu Zdolšku in Mateji Vidnar Stiplošek očita, da so julija 2007 usklajeno zlorabili položaj s tem, ko so pri NLB prejeli 17,5 milijona evrov posojila, denar pa nato prek holdingov Zvon preusmerili na račun družbe I. J. Storitve. Ta je denar porabila za delnice hrvaške luke, denarja pa po stečaju nikoli vrnila. Pred senatom pod vodstvom sodnice Danile Dobčnik Šošterič je danes med drugimi pričala Bojana Žižek, ki je pred omenjeno in po mnenju tožilstva sporno izpeljavo posla za zgolj nekaj evrov lastništvo I. J. Storitev prevzela od Roze Mlakar Kukovič, ene od pomembnih finančnic mariborske nadškofije. Ob tem velja omeniti, da je bila Bojana Žižek v času službovanja v Zvonu Dva Pečetova tajnica, po propadu holdinga pa je dobila službo v Pečetovi odvetniški pisarni, kjer je zaposlena še danes.
Žižkova se je med pričanjem osredotočila predvsem na zmanjševanje vloge Pečeta v celotnem dogajanju okoli prevzema zadarske luke. Med drugim je trdila, da njen šef pri tem ni imel pomembne vloge, da ni odločal o poslu in da je zanj izvedel šele, ko so delnice luke že odkupili. Na odločanje da niti ne bi mogel vplivati, saj naj ne bi imel dovolj moči v celotnem gospodarskem sistemu nadškofije.
Prav tako po njenih besedah ni imel vpliva na njeno odločitev za odkup družbe I. J. Storitev, na vprašanje tožilca Iztoka Krumpaka, zakaj se je za to potezo odločila, pa je Žižkova dejala, da zato, ker jo je k temu nagovorila Mlakar Kukovičeva, ki se je upokojila in se je želela lastništva rešiti. Prav tako se ji ni zdelo nič nenavadnega, da je družba, za katero je odštela zelo malo denarja, imela v lasti 15 do 20 milijonov evrov, na kolikor je sama ocenila vrednost hrvaške luke.
Na vprašanja svojega tedanjega in sedanjega šefa o njegovi vlogi je še povedala, da je Peče, tako kot tudi drugi v sistemu Zvonov, med njimi tudi ona, večkrat sodeloval na kateri od skupščin družb iz njihovega portfelja, saj je bilo teh kar precej. Sicer pa Peče za I. J. Storitve po njenih besedah ni opravljal nobenih storitev, prav tako naj ne bi bil prejel od te družbe nobenega plačila.
Žižkova je še povedala, da je omenjeno družbo leta 2013 prodala po isti ceni, kot jo je kupila, pri tem pa prav tako naj ne bi posredoval Peče, pač pa naj bi jo interesenti našli kar sami, saj je bilo že v medijih mogoče prebrati, da se želi umakniti iz lastništva. Ni pa vedela povedati, ali je bila družba del stečajne mase Zvona Ena, a sklepa, da ne, saj bi jo sicer stečajna upraviteljica verjetno poklicala.
Med pričami je bil danes tudi nekdanji uslužbenec Gospodarstva Rast Dušan Zazijal, prek katerega je mariborska nadškofija skrbela za svoje pred leti propadle finančne posle. Povedal je, da je kot član nadzornega sveta Zvona Ena vedel za posel, saj naj bi bila družba I. J. Storitve del poslovnega sistema Zvonov - in razumel ga je kot enega od potencialnih stebrov bodočega načina upravljanja premoženja.
Sicer pa naj bi uprava Zvona Ena nadzornike o večjih poslih obveščala, tudi o posojilu I. J. Storitvam naj bi jih seznanili, a za izpeljavo projekta takrat soglasja niti niso potrebovali, je še pojasnil na obravnavi, ki se bo nadaljevala 2. septembra.
