Sanja Verovnik
Erzetičevi so vinogradniška družina. Usmeritev je začrtal Alojz Erzetič, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja začel prodajati odprto vino po bližnji okolici. Tradicijo sta nadaljevala njegova sinova Dušan in Edbin, zdaj pa jo postopoma prevzema nova generacija z Edbinovim sinom Martinom na čelu, ki je pred kratkim prejel tudi laskavi naziv najboljšega mladega vinarja.
Rebula, tokaj in malvazija
Kmetija Čarga stoji čisto na samem v vasi Pristavo, med Neblim in Kožbanskim kotom. Danes na kmetiji obdelujejo 15 hektarjev vinogradov oziroma 50 tisoč trsov, vsako leto pa pridelajo do 80 tisoč litrov vina. Prevladujejo bele sorte, okrog 35 odstotkov je rdečih. Pri belih je največ rebule, tokaja in chardonnaja, sledijo sivi pinot, sauvignon, malvazija, nekaj je še belega pinota.
Pri rdečih pa kraljuje merlot, sledijo cabernet sauvignon, cabernet franc in za piko na i modri pinot. Vse našteto, razen belega pinota, polnijo sortno. Prve steklenice so z rebulo, tokajem in chardonnajem napolnili leta 1991, se spominjajo vinarji iz Goriških brd. Kot pravi Martin Erzetič, si v družini prizadevajo, da bi imele v prihodnje glavno besedo lokalne sorte, torej rebula, tokaj in malvazija, saj so v mednarodnem okolju nekaj posebnega in tudi trg povprašuje po njih. Poleg sortnih vin na kmetiji polnijo še zvrst ta star. V belem imata glavno vlogo chardonnay in beli pinot, deset odstotkov je še sauvignona. V rdečem ta starem prednjačita cabernet franc in merlot, z 20 odstotki pa zvrst dopolnjuje modri pinot.
Potrgajo zelo zrelo grozdje
Pri Čargi imajo v kleti še vedno okrog 60 let stare betonske posode volumna od tisoč do pet tisoč litrov, v katerih zorijo večino belih vin. Zraven so seveda tudi bariki in veliki sodi. V njih zorijo rdeča vina, ponavadi 18 mesecev. Kot pove mladi vinar, si pri rdečih vinih želijo v dobrih letnikih izraziti zrelost grozdja, zrele morajo biti tudi pečke, ker delamo dolge maceracije - od treh tednov do enega meseca. "Tako dobiš v vinu zrele tanine. V hladnejših letinah pa maceriramo do 14 dni, takrat temelji vse bolj na sadnosti, da v vino ne zaidejo zeleni tanini," razloži Erzetič. In doda, da večina vin iz tako imenovane sveže linije sicer zori v betonskih posodah, vendar pri vsaki sorti, razen pri sauvignonu in sivem pinotu, dodajo pred stekleničenjem še en barik, tako da desetina vina zori v tako imenovanih barikih. Tudi to je eden od razlogov, da so pod etiketo Čarga skoraj vse steklenice zamašene s plutovinastimi zamaški. "Pri nas potrgamo zelo zrelo grozdje. Tudi pri 'svežih' vinih delamo krajše maceracije, ki pripomorejo k polnosti okusa. Vino potem zori na drožeh, torej na odmrlih kvasovkah. Vse to naredi naša vina bolj polna, strukturna, alkoholno močnejša. So torej neklasična sveža vina s potencialom za zorenje. Tudi pozne trgatve delamo, po novem jih spet deklariramo," razloži sogovornik.
Povečali pridelavo penečih vin
Pri Erzetičevih so znani tudi po pridelavi penin, čemur posvečajo vse več časa. Lani je donna regina rose, zelo suho vino, letnik 2013, slavila tako na Salonu pjenušavih vin v Zagrebu kot na Salonu penečih vin v Ljubljani ter tako postala absolutna zmagovalka obeh ocenjevanj v kategoriji rose mehurčkov. Mladi vinar Martin Erzetič opaža, da so penine Slovencem vse bolj ljube, s tem pa raste tudi njihova produkcija penin, ta čas pridelujejo štiri različne. Bela donna regina, ki odleži najmanj 36 mesecev na kvasovkah, je na osnovi rebule, dodan pa ji je še chardonnay. Pridelana je kot brut nature, po slovensko popolnoma suha, kar pomeni brez dodatka ekspedicijskega likerja. Omenjena rose penina temelji na modrem pinotu, nekaj pa je še cabernet sauvignona, a bo z novim letnikom sortni sestav spremenjen. Še vedno bo glavni modri pinot, namesto caberneta pa bo poslej sivi pinot, s čimer bo penina pridobila eleganco. Ta penina je nekoliko bolj sveža in odleži na kvasovkah najmanj 18 mesecev.
Poudariti zrel okus in mineralnost
Kot pravijo Erzetičevi, je posebnost rdeča penina, ki jo pridelajo iz merlota in 20 odstotkov cabernet sauvignona. "Na kvasovkah zori prav toliko časa kot bela, torej 36 mesecev. Vse penine pa so letniške, ker želimo poudariti posamezne letnike in razliko med njimi." Tudi za petične kupce imajo posebnost. Gre za belo penino iz rebule in chardonnaya, letnik 2009, ki je na kvasovkah ležala kar 85 mesecev. Erzetičevi se trudijo, da bi pri peninah poudarili zrel okus in mineralnost.
"Veliko jih je navajenih na prosecco in lahkotnejše penine, penine po klasični metodi, kot jih tudi sami pridelujemo, pa so kar malo zapostavljene. Prav to bi radi spremenili in penine po klasični metodi postavili v ospredje. Vsekakor je prostora za posebna peneča vina še več kot dovolj, to pa so tudi moji naslednji načrti," pove Martin Erzetič.
