V rojstnem mestu poznoromantičnega skladatelja samospevov Huga Wolfa, v Slovenj Gradcu, in tudi drugod v Sloveniji in tujini bodo v letu 2020 izvedli vrsto prireditev, s katerimi se bodo poklonili 160. obletnici skladateljevega rojstva. Ministrstvo za kulturo je leto 2020 razglasilo za leto Huga Wolfa.
V njegovi rojstni hiši v Slovenj Gradcu je v zadnjem obdobju do začetka obnove v letu 2010 delovala slovenjgraška glasbena šola, stavbo pa so nato obnovili v okviru priprav na sodelovanje Slovenj Gradca v mariborskem projektu Evropska prestolnica kulture in jo odprli maja 2011. Od takrat v stavbi delujeta spominski muzej Huga Wolfa in dokumentacijski center, v njej so še knjižnica s čitalnico, manjša avdio-video dvorana in manjša koncertna dvorana.
Rojstno hišo Huga Wolfa upravlja Koroški pokrajinski muzej, kjer si vse od odprtja spominskega muzeja z različnimi vsebinami - tako glasbenimi nastopi, solopevsko šolo in drugimi dogodki - prizadevajo za večjo prepoznavnost skladatelja Huga Wolfa. Okrepiti prepoznavnost tega umetnika in poudariti pomen njegovega dela za razvoj glasbe je tudi cilj kulturnih dogodkov, načrtovanih v letu okrogle obletnice skladateljevega rojstva.
Na začetku leta znamka, na koncu pa kovanec
Ministrstvo za kulturo bo okroglo obletnico Wolfovega rojstva zaznamovalo skupaj z različnimi javnimi zavodi, kot so Slovenska filharmonija, RTV Slovenija, SNG Opera in Balet Maribor, Koroški pokrajinski muzej, Festival Ljubljana in nekateri drugi.
Osrednja prireditev s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo 30. maja 2020 v Slovenj Gradcu pred cerkvijo sv. Elizabete in jo bo mogoče spremljati po vsej Sloveniji in širše v neposrednem prenosu RTV Slovenija, so pojasnili na ministrstvu.
V pripravi je tudi monografija o Hugu Wolfu, ki bo prinesla nove poglede na njegovo ustvarjanje in življenje, ter spletna stran, ki bo predstavljala zbir vseh dogodkov, ki se bodo v Sloveniji in na tujem navezovali na praznovanje leta Huga Wolfa. Ob zaključku leta je predviden tudi izid kovanca s podobo Huga Wolfa pri Banki Slovenije, navajajo na ministrstvu.
Na Koroškem je koordinator praznovanja Koroški pokrajinski muzej, pri pripravi programa pa sodelujejo tudi drugi zavodi, glasbeniki, slovenjgraška občina in društva, med drugim slovenjgraško Društvo Huga Wolfa. "Program je zasnovan tako, da smo v enem delu javni zavodi in Društvo Huga Wolfa okrepili program, ki ga že sicer izvajamo, nekaj pa je dodatnega programa," je za STA povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik.
Medtem ko v Slovenj Gradcu koncertni abonma Wolf povezuje 2020 že poteka, se bo praznovanje 160. obletnice rojstva Huga Wolfa nadaljevalo konec januarja z izdajo priložnostne znamke in njeno predstavitvijo v spominskem muzeju. Nato bo 22. februarja, na obletnico skladateljeve smrti, slavnostna akademija v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na kateri bo slavnostni govornik muzikolog Matjaž Barbo.
Na dan obletnice rojstva, 13. marca, je predviden koncert v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, na katerem bodo po napovedih nastopili Bernarda Fink Inzko (mezzosopran), Marcos Fink (basbariton), Breda Zakotnik (klavir) in Bojan Maroševič (recitacija). V programu ob obletnici Wolfovega rojstva med drugim sodelujejo tudi dijaki Gimnazije Slovenj Gradec, Pungartnik pa je kot posebnost programa izpostavil tudi nastop kitajskega tenorista in profesorja Diao Kea, ki se je pred časom že mudil v Slovenj Gradcu.
Celostna grafična podoba še pride
Pungartnik ugotavlja, da se prepoznavnost Huga Wolfa povečuje, za svojega ga vse bolj sprejemajo tudi Slovenjgradčani. Njegovo rojstno hišo v Slovenj Gradcu letno obišče povprečno okoli 2000 obiskovalcev.
Ministrstvo za kulturo se je v dogajanje ob obletnici vključilo tudi z objavo razpisa za izdelavo celostne grafične podobe praznovanja obletnice. Razpis se je zaključil 9. decembra, zmagovalna rešitev pa bo predvidoma znana prvi teden januarja, so pojasnili na ministrstvu.
Hugo Wolf se je rodil 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu. Njegov prvi glasbeni učitelj je bil oče Filip, ki je doma rad muziciral. Mladenič je imel z obveznim šolanjem precej težav, na spletni strani ustanove Hiša Huga Wolfa preberemo, da se "njegovo izobraževanje po dvojezični štirirazrednici v Slovenj Gradcu nadaljuje na gimnaziji v Gradcu, v Šentpavlu v Labotski dolini, kasneje enako neuspešno tudi v Mariboru".
Kot petnajstletnik je šel na Dunaj na konservatorij za glasbo, a šolanja ni končal. Toda že ko je bil star malo čez dvajset let, je s svojimi deli, predvsem samospevi, zaslovel po vsej Evropi. Ko je leta 1903 umrl na Dunaju, star 43 let, je za seboj pustil obsežen opus. Napisal je več kot 300 samospevov, opero Der Corregidor, simfonične pesnitve, zborovske skladbe ter komorna in klavirska dela.
Hugo Wolf v Mariboru
Muzikologinja dr. Manica Špendal je v knjigi Maribor in Mariborčani (ZRC SAZU) o Hugu Wolfu napisala: "V Mariboru je dve leti živel tudi eden najvidnejših avstrijskih predstavnikov poznoromantičnega samospeva (po prednikih slovenskega rodu). Wolf je v Maribor prišel jeseni leta 1873 skupaj z mlajšim bratom Gilbertom in starejšo sestro Modesto. Kar dve leti naj bi stanoval, tako navajajo doslej vsi Wolfovi biografi, pri stricu Liebezeitu, vendar ne omenjajo točnega bivališča. Iz dveh ohranjenih spričeval v Pokrajinskem arhivu Maribor (PAM) je razvidno, da je Hugo prvo leto stanoval pri stricu v takratni Kazinski ulici (Kasinogasse 169), današnji Miklošičevi (vendar te hiše danes ni več), drugo leto pa v Bürgergasse 188 (današnji Mladinski ulici 5) pri sestri Modesti.
Na gimnaziji v Mariboru so ga sprejeli v tretji razred. Toda tam se ni dobro počutil. Šolski predmeti ga niso zanimali, le glasba. Redno je študiral in preigraval klavirske izvlečke simfonij dunajskih klasikov, posebno Beethovna. Sošolci za njegovo glasbeno navdušenje niso imeli razumevanja. V šoli je bil neuspešen. Zelo rad je sodeloval pri cerkvenih koncertih pri mašah v stolnici, v orkestru je bil med prvimi violinisti. Ker je hotel velikokrat nastopati, je začel zanemarjati pouk, prav tako se ni udeleževal jutranjih šolskih maš. Sedemindvajsetega junija 1975 je sodeloval pri izvedbi maše v g-molu Johanna Nepomuka Hummla. Ko mu je profesor verouka dr. Žager očital, da ga ni bilo pri jutranji maši, mu je odvrnil, da je pri maši igral v orkestru. Žagerja s takšnim odgovorom ni zadovoljil. Neprijetnemu razgovoru je prisostvoval Wolfov sošolec Richard Kukula, ki je pozneje povedal, da je Wolf profesorjeve napade najprej stoično prenašal, ko pa je Žager v jezi vzkliknil 'Ta prekleta glasba!', je sklenil, da zapusti Maribor in prosi očeta, da mu omogoči študij na konservatoriju na Dunaju.
Ohranjeno je pretresljivo pismo, ki mu ga je pisal, in v katerem mu zatrjuje, da potrebuje glasbo kot 'hrano in pijačo (...) Ker pa vi nikakor nočete, da bi postal muzik - ne muzikant, kot si mislite -, bom pač ubogal in se posvetil kaki drugi stroki, Bog daj samo, naj se vam ne odpro oči potem, ko bo že prepozno, da bi se lotil glasbe (...)'."
Tudi skladal je že v Mariboru
Dr. Manica Špendal je zapisala: "Wolf je začel skladati v prvi polovici leta 1875, ko je kot 15-letni dijak obiskoval četrti razred gimnazije v Mariboru. Prva skladba je bila Sonata za klavir op. 1 v Es-duru. Njen nastanek je natančno opisal v svojem dnevniku, ki ga hrani Glasbena zbirka Nacionalne knjižnice na Dunaju. Komponiral je od 11. do 29. aprila na sprehodu skozi Mestni park in v gozdu nad Tremi ribniki. Sonato je posvetil očetu Filipu. Druga klavirska skladba so Variacije op. 2 v G-duru, nastanek na naslovni strani ni označen, vendar so iz leta 1875. Tudi te je posvetil svojemu očetu. Poleg klavirskih stvaritev izhaja iz leta 1875, torej iz zadnjega leta njegovega šolanja v Mariboru, še pet samospevov. Posebno zanimiv je prekomponirani samospev Na jezeru, ki že kaže nekaj značilnosti poznejšega Wolfovega ustvarjanja ..."
