Sedemnajstega oktobra je minilo 40 let od prve razstave v namensko zgrajenih razstavnih prostorih Galerije Murska Sobota. Od takrat je bilo tam že več kot 400 razstav. Bile so samostojne in skupinske razstave domačih in širšeslovenskih uveljavljenih umetnikov, med njimi mednarodne likovne manifestacije, kot so Pannonia, Jugoslovanski bienale male plastike, nazadnje Evropski trienale male plastike, razstave del mladih bodočih umetnikov ter razstave likovnih del otrok in učencev osnovnih in srednjih šol, ki so bile tudi velikokrat prikazane v galerijski izložbi. Sicer je bila galerijska dejavnost v Murski Soboti, kot nam še razloži muzejska vodnica galerije Jelka Geder Kosi, živahna še pred letom 1980, saj je že od leta 1965 pod okriljem Pokrajinskega muzeja Murska Sobota deloval Razstavni paviljon arhitekta Novaka.
Oktobra 1980 pa so v galeriji v novem razstavišču Kulturnega centra Murska Sobota slavnostno odprli pregledno razstavo Pomurski slikarji, kiparji in umetniški fotografi, ob kateri je tudi izšel razstavni katalog. Nasploh so zelo dobro obiskane razstave del pomurskih umetnikov. "Zadnji zelo odmevni razstavni projekt je bila v lanskem letu, ob 100. obletnici priključitve Prekmurja, tematska razstava 'Osamljenosti. Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti', ki je letos potovala po Sloveniji, na ogled je bila v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in v Pilonovi galeriji Ajdovščina," pove Geder Kosijeva.
"Renome smo leta gradili tudi na mednarodnih razstavnih manifestacijah, uspešne in zlasti pri strokovni publiki zelo dobro sprejete so bile razstave uveljavljenih domačih umetnikov, kot so Franc Mesarič, Štefan Hauko, Ladislav Danč, Lojze Logar, Nikolaj Beer, Ignac Meden, Marjan Gumilar, Mirko Rajnar, Sandi Červek, Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Robert Černelč … Prav tako smo prikazali opus umetnikov iz celotne Slovenije, razstavljali so Drago Tršar, Dušan Tršar, Tugo Šušnik, Gustav Gnamuš, Bogdan Borčič, Vladimir Makuc, Lojze Spacal, Marija Lucija Stupica, Mojca Smerdu, Mojca Zlokarnik, Uroš Winberger in številni drugi," o zgodovini pripoveduje sogovornica. Pa tudi, da že vrsto let izjemno dobro sodelujejo z nemškim mestom Ingolstadt in tamkajšnjimi galerijami, izpostavi pa vrhunec leta, ko so v galeriji gostili izbor del iz stalne zbirke Muzeja za konkretno umetnost Ingolstadt, ki se ponaša z originalnimi deli Josefa Albersa, Maxa Billa, Richarda Paula Lohseja, Bridget Riley, Aleksandra Rodčenka, Victorja Vasarelyja ter številnih drugih izjemnih umetnikov svetovnega slovesa. V vseh teh letih so v galeriji pridobili in oblikovali tudi stalno zbirko umetnin, ki danes šteje že več kot 740 kosov in jih občasno predstavljajo javnosti.
Sodelujejo z različnimi slovenskimi galerijami. V novembru postavljena razstava je del skupnega projekta s Koroško galerijo likovnih umetnosti, Obalnimi galerijami in Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana, predstavili pa so bogat opus Lojzeta Logarja, pokojnega umetnika, ki je do leta 1980 živel v Radencih in bil pomemben predstavnik pomurske likovne scene. Ob akademskem slikarju Francu Mesariču in kiparju Ferencu Kiralyu je bil Logar eno leto tudi vodja razstavnega programa predhodnice sedanje galerije. Za temi tremi umetniki je vodenje galerije prevzel Franc Oba, sedanji direktor pa je dr. Robert Inhof.
