V soboto, 3. aprila, je minilo natanko 70 let od ustanovitve Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Jubilej muzeja v Bistri pri Vrhniki so nameravali zaznamovati v živo, z bogatim in prazničnim programom ter druženjem, a je zaradi vnovičnega zaprtja javnega življenja v državi za zdaj nekaj pripravljenih projektov mogoče videti le na spletu. Program v čast obletnici so v muzeju poimenovali Praznujmo skupaj!, predvajali so ga na spletni strani muzeja, družbenem omrežju Facebook in kanalu Youtube. Med drugim so pripravili kratek predstavitveni film 70 let Tehniškega muzeja Slovenije, novo manjšo razstavo o medicinskih instrumentih in pripomočkih iz cikla Zakladi iz depojev in druge zanimivosti.
Program praznovanja so skrbno zasnovali preteklo leto, ko so se že srečali z izrednimi epidemiološkimi razmerami, in pripravili pester program s številnimi razstavami in dogodki v muzeju in tudi na spletu, izpostavi vodja projekta Martina Orehovec. Prvo fotografsko razstavo ob okrogli obletnici Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951-2021 so že pripravili v sodelovanju s Turizmom Ljubljana in ministrstvom za kulturo, premierno so jo postavili v marcu na razstavišču na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani. Od 3. aprila (oziroma po ponovnem odprtju) pa bo razstava do konca leta na ogled obiskovalcem na prostem v muzeju v Bistri, pripravljena je tudi njena spletna različica. V osrednjem delu razstave je z zgodbami predmetov predstavljena pomembna premična tehniška dediščina iz muzejskih zbirk z različnih področij: gozdarstvo, lesarstvo, lov, ribolov, kmetijstvo, tekstilstvo, elektrotehnika, promet, pošta in telekomunikacije, tiskarstvo, a tudi obdelava kovin in medicinska tehnika. "Gre za dediščino, ki smo jo v muzeju v sedmih desetletjih svojega delovanja ohranili za prihodnje rodove. Izbrani predmeti so tokrat povezani z zgodovino Ljubljane. Na primer parni stroj in generator iz Mestne elektrarne v Ljubljani, napravi, ki sta proizvedli električno energijo, da je 1. januarja 1898 v Ljubljani zasvetila prva luč. Na fotografijah so predmeti prikazani v dveh 'življenjskih obdobjih': v muzeju, ko so po pridobitvi doživeli različne restavratorske in konservatorske posege ter strokovno muzejsko obravnavo, in na terenu, ko so bili še v prvotni funkciji v izvornem okolju, preden so prestopili muzejski prag. Te dragocene zgodovinske črno-bele fotografije so na razstavi dostopne s pomočjo QR-kod na fotografijah, do njih dostopamo s pametnim telefonom. Tukaj se muzej predstavi kot zbiralec in skrbnik snovne in nesnovne tehniške dediščine, kar je njegovo osnovno poslanstvo," navaja Martina Orehovec.
Sodobna muzejska vloga
V drugem delu razstave, dodaja, pa se muzej predstavi v vse pomembnejši sodobni vlogi povezovalca preteklosti in sedanjosti. Muzej v zadnjih dveh desetletjih pripravlja razne pedagoške delavnice in demonstracije, še pove kustodinja. Omeni prikaz delovanja elektrike Ukročena elektrika: Poskusi Nikole Tesle, ki je na rednem programu muzeja že več kot 20 let. Izpostavi tudi uspešne in zelo obiskane tematske dneve znanosti in tehnike, ki jih čez vse leto pripravlja pedagoška služba muzeja v sodelovanju z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami na Slovenskem; to so Dnevi elektrotehnike, strojništva, meroslovja, fizike in tako naprej.
Direktorica muzeja dr. Barbara Juršič dodaja, da so sedemdeset dni pred 3. aprilom na spletu vsak dan objavili tudi po en zanimiv in znamenit predmet iz njihovih zbirk. Kljub načrtom o praznovanju, ko naj bi brezplačno odprli vrata za obiskovalce in jih s kustosi razstav vodili po zbirkah, doda, da so se v zadnjem letu že dobro prilagodili situaciji in so zelo prisotni na spletu, kjer se osredotočajo na ohranjanje stika z ljudmi, na predstavljanje tehniške dediščine in na zanimive, poučne vsebine v povezavi z njo in eksponati, ki jih hranijo. "Verjamemo, da naš muzej in naše dejavnosti tudi aktivno pripomorejo k lajšanju stisk v teh težkih časih, in da prav vsebine, ki jih ponujamo, pomenijo pomemben stik z življenjem, za katerega upamo, da se čim prej vrne. Kultura res lahko v teh težkih časih blaži negativne vplive, ki jih dolgotrajna koronska situacija pušča na ljudeh. S tehniško dediščino se vsi lahko na neki način identificiramo, tehnika je prisotna v vseh porah našega življenja, za tehničnim razvojem pa so ljudje, njihovo znanje, radovednost, inovacije, raziskave, proučevanje in njihove ideje," še izpostavi Barbara Juršič.
Po njenih besedah bodo virtualno predstavili novo občasno razstavo Medicinski instrumenti in pripomočki v okviru Zakladov iz depojev, eksponatov, ki jih sicer hranijo v depojih in so obiskovalcem nedostopni.
"V popoldanskih urah bomo naše mlade ustvarjalce povabili k sodelovanju na likovnem natečaju Podari znamko Sloveniji za rojstni dan, da bodo ustvarili motiv za znamko ob 30-letnici osamosvojitve, zvečer pa bomo predstavili e-twinga, ki smo ga dobili od Kemijskega inštituta. Poleg poudarka, kako pomembno je dobro sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, bomo s tem podčrtali tudi pomembnost skrbi za okolje in se dotaknili razvoja električnih vozil. Na naših spletni strani bo objavljena tudi e-razstava o plakatih iz arhiva našega muzeja," je direktorica napovedala praznovanje.
Medicinska stroka od nekdaj zelo napredna
Na ogled je torej sploh prvič razstava medicinskih instrumentov in pripomočkov, ki predstavljajo pomemben del slovenske tehniške dediščine. Muzej v tej zbirki hrani preko 700 predmetov, vendar pa je zaradi prostorskih omejitev na razstavi prikazan manjši izbor predmetov, ki so glede na uporabo razdeljeni na področje kirurgije, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije, zobozdravstva in druge predmete. Prvi medicinski predmet – leseni rentgenski aparat, ki so ga uporabljali v prvi bolnišnici za duševne bolezni na Slovenskem, Kranjski deželni blaznici Studenec (današnji Psihiatrični kliniki Ljubljana), so v muzeju pridobili leta 1955. Kot še sporočajo iz muzeja, so nekaj večjih in pomembnih predmetov medicinske tehnike nato pridobili v sedemdesetih letih, ko so zbirko obogatili z zobozdravstveno opremo. Ljubljanske klinike pa so muzeju med drugim podarile tudi železna pljuča, to je aparat za ohranjanje dihalne funkcije, ki sodi med pomembnejše predmete iz zgodovine slovenske medicine. Uporabljali so jih za pomoč bolnikom pri dihanju, ko je leta 1957 izbruhnila epidemija otroške paralize.
Vsi predmeti so se uporabljali v slovenskem zdravstvu med letoma 1900 in 1975, pove kustodinja Milojka Čepon, ki je v razstavo vključila tudi predstavitve treh zdravnikov in njihovih predmetov; dva zdravnika sta delala v novomeški bolnišnici v 20. in 30. letih 20. stoletja, en zobozdravnik pa v drugi polovici 20. stoletja, tudi na področju zobozdravstvene preventive po osnovnih šolah.
"Medicinska stroka v Sloveniji je bila vedno v tesnem stiku z napredkom v svetu, kar se kaže v dejstvu, da so praktično vsa odkritja kmalu uporabljali tudi na naših tleh, slovenske inštitucije, slovenski strokovnjaki in znanstveniki pa so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju marsikaterega področja medicine v svetu," opozori. Razstavo spremlja katalog, v katerem so prispevki iz slovenske medicinske tradicije prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec, predstojnice Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Častitljivo obletnico Tehniškega muzeja bodo praznovali celo leto. Poleg vsega naštetega Martina Orehovec omeni še humoren e-strip o delu v muzeju, ki bo premierno na ogled na spletu za Poletno muzejsko noč v juniju, namenjen pa je predvsem družinam. Takoj ko se bodo vrata muzeja spet odprla, pa vabi obiskovalcev Bistro, kjer si lahko zraven stalnih zbirk ogledajo še razstavo Robot.si, ki je odprta do konca maja, in letno razstavo Tehnika za šport.
Muzejske zbirke
V Tehniškem muzeju Slovenije, ki je bil ustanovljen 3. aprila 1951 in je svoja vrata za javnost prvič odprl 25. oktobra leta 1953, so danes na več kot šest tisoč kvadratnih metrov razstavnih površinah na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, vodnih pogonov, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstilstva, tiskarstva, obdelave kovin in elektrotehnike. Poleg muzeja v Bistri ima muzej svoje razstavne prostore še v Polhovem Gradcu, kjer je Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk pa sta na ogled Slovenska geodetska zbirka in Valvasorjeva grafična zbirka. Zbirke Tehniškega muzeja Slovenije so na ogled tudi v Muzeju Tomaža Godca, oglednem depoju v Soteski, Muzejski zbirki IMV in Depojih državnih muzejev v Pivki.
Naprej v preteklost
V marcu se je končala tudi spletna akcija z naslovom Naprej v preteklost, ki se je razvila pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije in Službe za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije. Potem ko je bila v letu 2020 akcija izpeljana dvakrat, se je v tretje pridružilo kar 66 muzejev in galerij, ki so na svojih spletnih straneh in družabnih omrežjih objavljali kratke filme, zanimive informacije, fotografije in ponudili marsikateri zanimiv pogled v muzejske zbirke in muzejski vsakdan. Kot so še sporočili iz Skupnosti muzejev, je to leto tudi jubilejno, kajti praznujemo 200. obletnico ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem, posamezni muzeji praznujejo okrogle obletnice svojega delovanja, okrogel rojstni dan pa praznuje tudi Slovenija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
