Melita Forstnerič Hajnšek
Danes, 27. aprila, praznuje devetdesetletnico vrhunski pianist, čembalist, pedagog in dolgoletni glasbeni kritik Večera Janko Šetnic.
Rodil se je v Mariboru. Tukaj je končal klasično gimnazijo, leta 1961 pa je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorju Marjanu Lipovšku. Leta 1969 je tam končal še podiplomski študij. Izpopolnjeval se je iz klavirja v Londonu in iz čembala v Pragi.
Tri desetletja in pol koncertiranja ter več sto nastopov je za njim. Kot solist in komorni muzik je nastopal doma in v tujini. Njegovo klavirsko in čembalsko igro sta odlikovali bogata tehnika in sugestivna izrazna moč. Kot komorni muzik je igral v vseh zasedbah od dua do noneta, zlasti pa v stalnih zasedbah, kot so sloviti Collegium Musicum Maribor, ki ga je ustanovil leta 1968, ko je zasnoval tudi Festival baročne glasbe. Tudi v Triu Cavaliere in v Slovenskem klavirskem kvartetu je muziciral. Seznam vrhunskih predstavnikov domače in mednarodne glasbene scene, s katerimi je sodeloval, je impresiven: Irena Grafenauer, Igor Ozim, Primož Novšak, Miha Pogačnik, Tonko Ninić, Miloš Mlejnik, Valter Dešpalj, Branimir Slokar, Marjana Lipovšek, Ondina Otta, Marie Claude Chappuis, Clara Dent, Dag Jensen, Vladimir Mendelsohn ... Kot solist je nastopal z orkestri Slovenske in Mariborske filharmonije, RTV Ljubljana, z Zagrebškimi solisti, komornim studiem Zagrebške filharmonije, z Dubrovniškim mestnim orkestrom, Slovenskim komornim orkestrom ... Nastopil je v vseh glasbenih središčih Slovenije, nekdanje Jugoslavije in v mnogih evropskih kulturnih centrih, kot so London, Pariz, Dunaj, Milano, Benetke, Budimpešta, Helsinki, Gradec, Bratislava ...
Bil je na začetku vsega, kar se je visokokakovostnega umetniškega spočenjalo v Mariboru. Tudi pobudnik, idejni in umetniški vodja Festivala baročne glasbe je bil. Več kot dve desetletji so ga prirejali v viteški dvorani mariborskega gradu. Festival je načrtoval že leta 1967. Iz izpetega baročnega festivala je 1993. zrasel po Šetinčevi zamisli v sodelovanju s Koncertno poslovalnico Narodnega doma Maribor Glasbeni september. Od začetkov je festival naselil mnoga dotlej nepoznana prizorišča, cerkve, gradove, dvorce po regiji. Pritegnil je vrhunske glasbenike iz sveta, žal pa je po šestih letih zaprl to pomembno poglavje svojega življenja. V Sloveniji tako intenzivnega dela za Glasbeno mladino pred Jankom Šetincem še ni bilo.
Štiri desetletja je bil pedagog na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru pa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru in prav tako v Velenju. Bil je zagnan mentor mnogim, ki so danes cenjeni umetniki, pianisti, dirigenti … Med drugim tudi Marku Letonji, Karmini Šilec idr.
Prejel je nagrado tedanje Skupščine občine Maribor za umetniško delovanje, red dela s srebrnim vencem, priznanje Glasbene mladine Slovenije, priznanje Glasbene mladine Maribor in Glazerjevo nagrado 1992., nagrado Julija Betetta, nagrado dr. Romana Klasinca, nagrado Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Častno občanstvo bi si več kot zaslužil, žal pa so bili do umetnikov praviloma mačehovski v mestu.
Njegov dolgoletni glasbenokritiški opus sodi med najkakovostnejše pri nas. Odlikujejo ga široko humanistično znanje in neobičajni razgledi po vseh umetnostih. Njegove kritike, objavljene na straneh Večerove Kulture, so bile vedno poučni ekskurzi v zgodovino glasbe, umetnosti nasploh, in zmeraj navdihujoče refleksije v žlahtnem slogu. Z njegovim podpisom je sleherno pisanje o glasbi pridobilo nespregledljivo tehtnost in lepoto. Pogrešamo ga na teh straneh, pogrešamo ga v polju, ki žal - kljub še zmeraj bogati klasičnoglasbeni koncertni produkciji pri nas - izumira v tukajšnjih medijih.
Iskrene čestitke slavljencu!
