Bodo imeli na ministrstvu za kulturo strokovne komisije brez avtonomne stroke?

Ministrstvo za kulturo je dalo v javno obravnavo predlog novega pravilnika o delu strokovnih komisij, ki za različna področja umetnosti in kulture ocenjujejo javne kulturne programe in javne kulturne projekte.

Na vprašanje, zakaj bi potrebovali nove pravilnike, najbolj jasno odgovori 19. člen predloga: "Stalne komisije po tem pravilniku se imenujejo najpozneje v 60 dneh po začetku veljavnosti tega pravilnika. Z dnem imenovanja novih stalnih komisij preneha mandat sedanjim stalnim komisijam." Novi pravilnik je torej podlaga za to, da se lahko zamenjajo komisije, ki jih je imenovalo še ministrstvo v prejšnji sestavi in bi jim sicer mandat potekel šele čez tri leta.

Strokovnost se bo "zasledovala"

​To je tako rekoč pričakovana poteza za "konsolidacijo vrst". Bolj pomembno kot to, da bodo komisije pač nove, je, po kakšnih principih bodo delovale. Najočitnejša sprememba je število članov. Doslej je bilo v komisijah od pet do sedem članov, zdaj bodo najmanj trije in največ pet članov. Opcijska odprtost se je doslej pokazala kot birokratski alibi, praksa potrjuje, da se praviloma realizira najmanjše in ne največje število članov. To preprosto pomeni, da bo o programih in projektih (pa tudi statusu samozaposlenih umetnikov in kulturnikov) odločalo manj strokovnjakov kot doslej. Manj odločevalcev pomeni manj demokracije, manj strokovnih odločevalcev pomeni manj stroke.

Ampak to še ni vse. Tudi pri članih novih komisij naj bi se "zasledovala ustrezna vsebinska strokovnost", komisije pa naj bi bile tudi spolno in regijsko pestre, a po novem bosta lahko v komisiji tudi dva zaposlena na ministrstvu. Doslej zaposleni na ministrstvu v komisijah niso imeli mesta. Hipotetično bi torej lahko bila po novem v tričlanski strokovni komisiji dva državna uradnika. In po novem bi o tem, kdo med temi tremi bo predsednik komisije, odločal minister. Doslej so predsedujočega izbrali člani komisije.

Krčenje pridobljenih demokratičnih postulatov

Na predlog se je doslej odzvala Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture. Med drugim so zapisali: "Deležniki v kulturi smo presenečeni nad predlogom sprememb, saj je bil ponovno posredovan zgolj kot dejstvo brez predhodne razprave s civilno družbo. Ob tem izpostavljamo, da še vedno nimamo dialoških skupin za samozaposlene v kulturi in nevladne organizacije, torej teles, ki ju imenuje vsakokratna ministrica ali minister za kulturo za vzpostavitev komunikacije z deležniki in so ju imenovali vsi odločevalci zadnjih desetih let. Ti dve telesi pravilnika torej nista obravnavali. Poleg tega ministrstvo pri pripravi zakonodaje ni upoštevalo niti drugih točk civilnega dialoga, ki so med drugim zapisane v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Po naših informacijah nacionalni svet za kulturo ni bil seznanjen s spremembami pravilnika, čeprav je eno ključnih teles za vzpostavljanje civilnega dialoga, kar je zapisano tudi v ZUJIK. Glede na to, da pravilnik zadeva delo strokovnih komisij in so slednje po ZUJIK prav tako del civilnega dialoga, je še posebej nenavadno, da se, po naših informacijah, ministrstvo ni posvetovalo niti s člani strokovnih komisij. Namesto civilnega dialoga in skupnega usklajevanja novega pravilnika smo deležni predloga, ki krči nekatere od pridobljenih demokratičnih postulatov."

​Ponovno v naglici, ponovno v neprimernem času

Ob navedenih spremembah Asociacija izpostavlja še naslednjo: sedanje strokovne komisije so bile imenovane s transparentnim javnim postopkom, "kar je pomenilo velik prelom od dotedanje prakse neposrednega imenovanja. Zdaj bo člane komisij "na podlagi povabila po njihovem predhodnem soglasju" imenoval minister. Povabilo

nikakor ni enako javnemu in transparentnemu pozivu. Asociaciji se zdi skrb vzbujajoče tudi, "da v obrazložitvi ni niti besede o tem, zakaj se pravilnik sploh spreminja. Zanima nas, ali je bila narejena evalvacija dela trenutnih strokovnih komisij, ali so bili detektirani ključni izzivi in s kakšno metodologijo? /.../ Brez obrazložitev, zakaj se vse skupaj sploh dogaja, ponovno v naglici in v popolnoma neprimernem času, celoten proces dobiva dodatno senco dvoma. In ko smo že ravno pri času, v Sloveniji je z 19. oktobrom 2020 razglašena epidemija. Vsa država, in z njo tudi kulturni sektor, se sooča z resnimi izzivi pandemije, kulturna politika pa očitno največji izziv vidi v spremembah Pravilnika o strokovnih komisijah. Veliko bolj pomembno bi bilo premisliti, kako bomo ponovno zagnali kulturni sektor, ko se bodo razmere uredile."

Z ministrstva so sporočili, da bodo na vprašanje, kam so zapakirali avtonomno strokovnost in ali je ta vsaj na deklarativni ravni sploh še v interesu te kulturne politike, "odgovorili v predpisanem roku". Kot rada povesta minister za kulturo Vasko Simoniti in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, na ministrstvu delajo. Videti je, da bodo v bližnji prihodnosti delali še več, saj bodo sprejemali tudi strokovne odločitve.