Boj za Frankfurt ali ugrabitev Frankfurta? V. d. direktorja Dimitrij Rupel je pisal nekaterim založbam

Slovenija bo leta 2023 častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS).

Pred kratkim je nekaj izbranih založb - Beletrina, Mladinska knjiga, Litera, Goga, Slovenska matica, Literatura, *cf., Sanje - prejelo dopis Dimitrija Rupla, v. d. direktorja Javne agencije za knjigo (JAK), ki je pristojna za pripravo in izvedbo projekta. Dimitrij Rupel je zapisal: "Pred kratkim sem Vam pisal, da mi do 15. septembra posredujete svoje predloge knjig, ki bi jih želeli predstaviti na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. Medtem so naši nemški sodelavci izrazili željo, da čim prej dobijo vsaj 15 naslovov. Tokrat Vas torej - zavedajoč se kratkega roka - prosim, da nam pomagate s prvimi in provizoričnimi idejami/predlogi.

V letu ali letu in pol želimo za predstavitev na FKS zbrati ca. 50 novih knjižnih naslovov, če je treba, pripraviti prevode in motivirati nemške založbe. Pri tem nam pomagata kurator Göritz in agencija Heinekomm, ki pa želita čim prej - v prvi rundi, do konca avgusta - vsaj 15 naslovov, s katerimi bi agencija nagovorila nemške založbe. Na Vašo založbo se obračamo z dvema prošnjama:

1. Da nam - če je mogoče - posredujete stike, ki jih imate z nemškimi založbami, da bi lahko uskladili pobude JAK-a z Vašimi pobudami;

2. Da predlagate naslove, ki bi jih - v prvi rundi ali pozneje - posredovali našim sodelavcem v Nemčiji, pri čemer bi seveda morali upoštevati pričakovanja nemških urednikov in knjigotržcev."

Dimitrij Rupel pa je pozivu priložil tudi zapisnik sestanka organa, ki se imenuje kolegij v. d. direktorja JAK:

"Na sestanku, katerega namen je bila razprava o pripravah na Frankfurtski knjižni sejem 2023, smo obravnavali predlog kuratorja Matthiasa Göritza in agencije Heinekomm, da JAK še v avgustu 2021 pripravi prvi predlog seznama (ca. 15) knjig leposlovne ali esejistične/publicistične proze, ki bi jih ponudili nemškim založbam. Sam kurator je že izbiral naslove, vendar njegov izbor obsega samo osem avtorjev. Na sestanku v navzočnosti DS (državne sekretarke, op. p.) Fridl-Jarčeve, Janka Kosa, Gabriele Babnik, Igorja Grdine, Boruta Trekmana in Dimitrija Rupla smo se odločili predlagati avtorje, ki so na tak ali drugačen način znani nemški publiki, torej obstajajo prevodi njihovih del ali so sicer znani. Nismo se ukvarjali z avtorji, ki so najbolj znani in ki ne potrebujejo novih založnikov; vendar bodo vsekakor v ospredju predstavitve Slovenije na FKS leta 2023 (Flisar, Jančar, Pahor, Šteger …)."

Zapisniku je priložen seznam prevodov, ki so ga predlagali.

Delo Gabriele Babnik s tem naslovom (na seznamu leposlovnih del pod številko 1) še ni izšlo. Njena zadnja dva romana sta izšla pri založbi Beletrina. Dela pod številkami 4, 7, 8, 9, 10, 11 na leposlovnem seznamu so izšla pri založbi Beletrina. Beletrina je tudi skrbnica opusa Lojzeta Kovačiča (številka 5).

Kako komentirajo strategijo nabiranja naslovov in priložen seznam založniki?

Klientelizem in korupcija namesto strokovne izbire

Aljoša Harlamov, glavni urednik Cankarjeve založbe:

"Razumem, da je seznam še v delu, razumem, da je to samo del več seznamov in projektov v okviru Frankfurta, toda že samo dejstvo, da so nam to poslali, da celo brez kančka sramu povzemajo sestanek, na katerem so bili predstavnica ministrstva in dva avtorja, povezana z založbo Beletrina, ki so na seznam očitno uvrstili sami sebe (Babnik svoj še neizdani roman, Janko Kos svojo knjigo) oziroma knjigo ministra Simonitija, kar je povrh tega, da je edini preostali kurator Göritz dobesedno hišni prevajalec Beletrine in Aleša Štegra; vse to nakazuje modus operandi, ki namesto strokovne izbire preferira klientelizem in korupcijo. Kolikor seznama niso izdelali pri Beletrini, so ga na ministrstvu ali pod vplivom ministrstva in po ideološki logiki. Nihče ne zanika, da ima Beletrina največji kos odličnih izvirnih del in si zato najbrž zasluži tudi najmočnejšo prisotnost, ampak to še ne pomeni, da lahko imajo direktno linijo do izbiralcev ali celo, da so izbiralci njihovi, pri tem pa se lahko mimogrede povozijo vsakršni kriteriji kvalitetnega in neodvisnega izbora. Mene je res sram namesto njih. Ker niti skrivajo več ne - čeprav dopuščam možnost, da je Rupel tu posredoval nekaj, česar ne bi bil smel oziroma netaktno razkril preveč. Predvsem pa bom zelo razočaran, če bomo v tej kritiki znova osamljeni eni in isti, ker to lahko pomeni samo to, da imajo nekateri naši kolegi raje drobtinice z mize kot prostor ob mizi, ki bi jim v transparentnih javnih postopkih moral pripadati."

Konkretni in povezovalni koraki

Orlando Uršič, direktor in glavni urednik založbe Litera:

"Prizadevanja JAK-a ne bi označeval za 'strategijo nabiranja naslovov', v resnici gre za zelo transparenten proces vključevanja založb in urednikov v sam proces izvedbe celotnega programa za Frankfurt 2023, torej ne samo pri prevodih, pač pa tudi pri spremljevalnem programu.

Ne gre spregledati, da so se končno pričeli dogajati neki konkretni in tudi povezovalni koraki v zvezi s tem projektom, ki je bil do nastopa dr. Rupla pravzaprav predmet precejšnje razklanosti slovenske knjižne krajine. Sam seznam ocenjujem kot korekten, opozoril pa bi, da gre šele za prvih 15 naslovov, do septembra se bo na podlagi predlogov urednikov naredil nov seznam 50 naslovov. Bistveno pri vsem tem pa se mi zdi, da moramo uredniki, založniki in na koncu tudi avtorji razumeti, da bodo naši predlogi šli skozi dvoje sit. Najprej bo to nemški kurator, ki zelo dobro pozna nemški založniški prostor, in na koncu nemške založbe, ki bodo izbirale, kaj od predlaganega bo dejansko prevedeno v nemščino. Mi seveda vse to vidimo vsak po svoje in mnogo nas misli, da smo prav mi tiste mesije, ki bi vse skupaj naredili čisto drugače. A ne odločamo mi, odločajo Nemci. Litera bo tako pri svojih predlogih morala izmed mnogih visoko prepoznavnih, branih, nagrajenih avtorjev imeti v mislih, kaj bi funkcioniralo pri nemškem bralcu."

Skrajni čas je, da v to igro vstopi še KPK

Amelia Kraigher, odgovorna urednica založbe *cf.:

"Kolikor lahko sklepam iz treh pozivov, ki smo jih založniki od pomladi sèm prejeli od Javne agencije za knjigo, imam občutek, da gre pri projektu Frankfurt 2023 prav vse narobe. Že prošnja kuratorjev in v. d. direktorja, naj jim posredujemo prevodne načrte z našimi avtorji v nemškem govornem prostoru, vse naše dogovore, tudi tiste, ki so še v teku in zato negotovi, je ob pripravi tako pomembnega dogodka zvenela - milo rečeno - neverjetno naivno.

Pustimo ob strani dejstvo, da JAK založbe prosi za posredovanje 'poslovnih skrivnosti' brez kakršnega koli pojasnila o tem, kdo bo naše informacije zbiral, imel do njih dostop in kaj bo z njimi počel. Uredniki iz dopisov JAK nismo razbrali ničesar o tem, kakšne zadolžitve ima pri projektu Frankfurt 2023 kurator Göritz, kaj pri tem počne agencija Heinekomm, kakšna je danes pri vsem skupaj (ob pravkar že razširjenem sedemčlanskem Svetu agencije) funkcija še enega, povsem novega organa, ki je predlagal konkretni nabor avtorjev in knjig - kolegija v. d. direktorja JAK? Kakšne so njihove pristojnosti? Trenutni seznam predlaganih knjig in avtorjev pa kaže natanko to, na kar založniki opozarjamo že od leta 2019: Frankfurt 2023 je ugrabljen. Ugrabila ga je založba Beletrina. Skrajni čas je, da v to igro vstopi še KPK."

Izrinjeni že iz obveščanja

Milena Pivec, direktorica in odgovorna urednica založbe Pivec:

"Ob številnih turbulencah in zakulisnih igricah, ki so zaznamovale zadnje leto delovanja Javne agencije za knjigo, nismo pretirano presenečeni, da se nekatere, predvsem manjše in manj vplivne založniške akterje izrinja že iz obveščanja o pripravah na slovensko gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu. Naša pričakovanja so v obdobju resnega dela prejšnje direktorice Renate Zamida pri pripravi gostovanja bila precej optimistična, saj smo se počutili vključeni in dobrodošli s svojimi predlogi in pogledi ter konec koncev tudi rezultati: udeležili smo se mnogih posvetov, srečanj in sejmov - v živo in preko spleta - pripravili številne vzorčne in celotne prevode v angleščino in nemščino in v dokaj oteženih okoliščinah uspeli prodati avtorske pravice v kar nekaj držav (ZDA, Rusijo, Avstrijo, Italijo, Makedonijo, Albanijo, Turčijo idr.).

Bojimo se, da delovanje JAK izgublja začrtano smer, kar nas navdaja z občutki odrinjenosti. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da nas najprej pozovejo k oddaji svojih predlogov avtorjev in del, ki jih želimo promovirati v Frankfurtu 2023, nato pa iz novinarskih krogov izvemo, da so stvari pred iztekom dogovorjenega roka za oddajo teh predlogov tako rekoč že napol odločene in to v korist tistih, ki tvorijo večino v svetu JAK.

Če strnemo, od novega vodstva JAK sicer nismo pričakovali čudežev, a nadejali smo se vsaj pregledne, poštene in enakopravne obravnave, zdaj pa se nam vse bolj dozdeva, da stvari gredo v drugo smer."

Pozitivna pobuda, kakršnih doslej niso bili deležni

Samo Rugelj, direktor in urednik založbe UMco:

"Kolikor vem, je omenjeni seznam odziv na nedavno željo nemških založnikov, da bi čim prej, še pred koncem poletja, dobili spisek 15 knjižnih naslovov slovenskih avtorjev, ki bi bili aktualni za preverjanje interesa znotraj nemških založniških krogov. Kako so nanj prišli navedeni naslovi, ne vem, predvidevam, da so bili vključeni sedanji kuratorji in svetovalci. Kot založnika Plana B, ki je tudi na seznamu, so nas z Javne agencije za knjigo kontaktirali, da se jim zdi zanimiv tudi zato, ker je že preveden v angleščino in ga je zato lažje predstaviti tudi na nemškem trgu. Do nedavnega konkretnih tovrstnih pobud s strani JAK v zvezi s Frankfurtom vsaj pri naši založbi nismo bili deležni, zato se nam ta zdi pozitivna, saj so uredniki in založniki glavni snovalci knjižnega programa. Izbiranje primernih slovenskih knjižnih naslovov za prevod v nemški jezik bi moralo biti že nekaj let na seznamu prednostnih nalog, upajmo, da bodo zdaj postopki in priprave za bližajoči se sejem jeseni 2023 dobili velik pospešek in ustrezno širino nabora. Sam med do zdaj odobrenimi knjižnimi naslovi izrazito pogrešam zastopanost določenih knjižnih vsebin, predvsem stvarne literature, tudi pri leposlovju pa bazen primernih obstoječih knjig po mojem mnenju še zdaleč ni izčrpan."

Odločitev prepuščajo selektorjema in JAK-u

Mitja Čander, direktor Beletrine in odgovorni urednik zbirke Beletrina:

"Beletrina je izrazito avtorska založba z obsežnim katalogom knjig, ki jih promoviramo v tujini, zato smo se odločili, da ne bomo med svojimi avtorji opravili selekcije in bomo odločitev prepustili selektorjema oziroma tistim, ki bodo v JAK-u odločali o izpostavljenih knjigah."