Bolšoj: Obsojeni na uspeh, Kremelj je blizu

MOSKVA, od naše poročevalke

Gigantski plakat za mariborsko predstavo je na pročelju Bolšoja. Mariborska odprava se je prvič zavedela veličine dogodka ob pogledu nanj na prostranem, lepo urejenem Gledališkem trgu v najbolj obiskanem delu Moskve, zelo blizu Kremlja in vseh največjih znamenitosti tega mesta presežkov in enormnih razdalj. Pa tudi bližin, kajti gostovanje mariborskega baleta z Edwardom Clugom na čelu je naš mali srednjeevropski baletni kolektiv približalo največjim, najbolj vrhunskim. Prva predstava bo nocoj, druga jutri, obakrat je 1000-sedežna dvorana novega Bolšoja razprodana.
Ko smo po natančnem pregledu vstopili skozi delovni vhod na generalko v ponedeljek popoldne, so plesalci v trenutku osvojili teren. Garači so in neverjetno povezani med seboj in s svojim umetniškim vodjem. Vaje je vodil mirno, a odločno in osredotočeno - opozoril je svoje plesalce že uvodoma, da gre zares, da si želi videti do potankosti izdelane gibe. Gosta Denisa Matvijenka in njegovo ženo Anastazijo, oba vrhunska ruska baletna solista, je posebno pozorno motril, spremljal vsak njun gib. Na koncu so si zaploskali in ubrano čestitali ob rojstnem dnevu kolegu Gaju Žmavcu, ki v Peeru Gyntu sugestivno upodablja Smrt.

Začel sem z Antonom Bogovom

Denis Matvijenko je veliko ime ruskega baleta, tudi šef baleta slovite operno-baletne hiše v Novosibirsku je. Predsinoči po generalki je ob prevajalski pomoči prijatelja, kolega in našega baletnega prvaka Antona Bogova, zdaj baletnega mojstra in pomočnika koreografa, za Večer povedal, da že 14 let sodeluje z mariborskim baletom SNG. "Začel sem z Antonom Bogovom, s katerim se poznam že od prej, iz Rusije. Na Antonovo pobudo sem prišel v Maribor, tam spoznal Edija. Počutim se s tem ansamblom kot z družino, tako jemljem tudi to gostovanje." Matvijenko je plesal na odru Bolšoja, potem je postal vodja baleta v Novosibirsku. Generalni direktor novosibirskega gledališča mu je, kot je dejal, pred kratkim očital, da je "še vedno plesalec", a je to vzel kot kompliment. "Zahvalil sem se mu, ker sem ponosen na to, da bom za vedno umetnik. Kot vodja sem še bliže plesalcem, še bolj jih razumem. Biti oboje hkrati se ne izključuje."
Kako pa prestopa iz klasičnega baleta v sodobnega? "Po 23 letih dela ni izbire, je neizbežno. Sodobni repertoar delam z veseljem. Mladih princev ne morem več plesati, četudi sem še v dobri kondiciji, a publika ima raje mlade plesalce. V sodobni koreografiji pa ni meja, svobode je precej več kot v klasičnem baletu." Na odru Bolšoja ni veliko sodobnih del, vendarle je to skozi čas trdnjava klasičnega baleta. V Novosibirsku je sodobnih del več, tudi Edwarda Cluga so povabili, da je z njihovim ansamblom postavil Peera Gynta, pove, a tudi njim je prioriteta klasika.

Kako je z rusko konkurenco

Zunanje opazovalce nas od nekdaj zanima, ali vlada konkurenca med velikimi ruskimi baletnimi ansambli in teatri. Po besedah uglednega ruskega plesnega pedagoga je nepisano pravilo tako, da je prvi od nekdaj Bolšoj, sledi Mariinski v Sankt Peterburgu. Novosibirsk se uvršča na tretje mesto. "Pravijo, da je Bolšoj prisiljen v uspeh. Ker je Kremelj preblizu," se pošali in pove, da je balet popularen v Rusiji tudi med novimi generacijami. Še posebno pa zadnja leta, tudi zaradi TV-šovov. Kako država bogato in permanentno podpira balet, se kaže tudi v odlično obnovljenih stavbah in celotni infrastrukturi, zlasti v Moskvi. "Vedno je bil balet v središču zanimanja, že v nekdanji Sovjetski zvezi, naša baletna šola je svetovno najznamenitejša in skupaj s francosko tudi najstarejša. Letos bo minilo 281 let od ustanovitve prve ruske baletne šole Vaganova. Samo za primerjavo: Sankt Peterburg je star 315 let.