Hegel velja za očeta moderne dialektike, saj je objekt in subjekt oziroma teorijo in prakso razumel kot celovit odnos, v katerem oba pola vplivata drug na drugega. Iz nasprotja teze in antiteze nastane sinteza na višji ravni. Kot je še pojasnjeno v Velikem svetovnem biografskem leksikonu, dialektika za Hegla ni bila zgolj spoznavna metoda, ampak tudi splošno veljavni zakon stvarnosti.
Hegel je zgodovino sveta razumel kot razvojni proces duha oziroma kot "napredek zavesti o svobodi". Heglovo najpomembnejše delo je leta 1806 izdana Fenomenologija duha. Sicer je še avtor filozofskih del Znanost logike, Oris filozofije pravice, Predavanja o estetiki, Absolutna religija in Enciklopedije filozofskih znanosti. Umrl je leta 1831 v Berlinu, kamor se je priselil leta 1818 in tam prav tako deloval kot profesor.
V Stuttgartu še vedno skrbijo za ohranjanje njegovega spomina. V njegovi domači hiši je postavljena stalna razstava, ki priča o njegovem življenju. Njemu v čast mesto vsaka tri leta podeli tudi mednarodno Heglovo nagrado.
Praznovanjem po svetu ob častitljivi obletnici se pridružujejo tudi v Sloveniji. V soorganizaciji več institucij bo med 7. in 9. septembrom v Ljubljani v sklopu festivala Indigo mednarodna filozofska konferenca, spremljala jo bo razstava Hegel in njegovi slovenski prijatelji. Na konferenci bodo spregovorili slovenski in tuji filozofi, tudi Mladen Dolar, Zdravko Kobe, Bara Kolenc, Alenka Zupančič in Slavoj Žižek.
