Debi Mariborčanke Daniele Candillari v Metropolitanki

Ne le Edwardu Clugu v Bolšoju, velik mednarodni preboj je uspel tudi slovenski dirigentki Danieli Candillari,
ki bo 8. decembra debitirala v sloviti Metropolitanski operi v New Yorku

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Prizor iz opere Evridika

MET

Po veliki baletni premieri v Bolšoju mariborskega koreografa in umetniškega vodje Baleta SNG Edwarda Cluga sledi kmalu še en veliki preboj mariborskega umetnika oziroma umetnice. Nekdanja članica Opere in baleta SNG Maribor, pianistka in dirigentka Daniela Candillari, ki od leta 2012 živi in dela v ZDA in ji tam uspeva sijajna kariera na opernem in koncertnem polju, pa tudi skladateljskem, bo dirigirala enemu najuglednejših orkestrov na svetu v Metropolitanski operi v New Yorku. Veliki debi bo 8. decembra. Prav te dni pa je bila uradno imenovana tudi za glavno dirigentko za opero in usposabljala bo mlade pevce ter instrumentaliste na ugledni Music Academy of the West v Santa Barbari v Kaliforniji.

Daniela Candillari

Damjan Švarc

Kako je prišlo do velikega povabila v MET? Že dolgo se je pripravljalo, a je korona veliki debi odložila, kajne? Po devetih letih življenja v ZDA torej najprestižnejše povabilo za vas?

"Povabilo je bilo precej nepričakovano, predvsem, če pomislim, da v bistvu od marca 2020 kakih aktivnosti na kulturnem področju ni bilo. Nekdo iz administracije Metropolitanske opere je prišel na eno od predstav, ki sem jih umetniško vodila, The Mother of Us All. Bila je ena zadnjih predstav pred zaprtjem; tedaj so videli moje delo. Tako da smo se marca letos začeli pogovarjati, vsi pogledi in načrti pa so bili seveda usmerjeni na upanje, da se bo sezona 2021/22 lahko začela. Aprila letos so se potem stvari počasi začele premikati v pravi smeri, prvi koncerti so že bili mogoči, poletni festivali so se začeli odpirati, tako da smo vsi nekako bili pripravljeni, da se bodo stvari kmalu vrnile v neko bolj znano normalo."

Občasno spominja

na Wagnerjeve opere

Dirigirali boste 8. decembra opero sodobnega ameriškega skladatelja Matthewa Aucoina. Premiera je bila februarja 2020. Skladatelja dobro poznate, saj ste že delali z njim, lahko poveste kaj o tem delu?

"Z Mattom sva že enkrat sodelovala, in sicer leta 2017, ko smo pripravljali njegovo prvo opero, Crossing, na Brooklyn Academy of Music. Že takrat mi je bil njegov stil pisanja zelo všeč in tedaj so se načrti za Evridiko (Eurydice), njegovo novo opero, že počasi postavljati. Opera je zasnovana po igri pisateljice Sarah Ruhl, Eurydice, in je zgodba znanega mita o Orfeju in Evridiki, pripovedovana skozi Evridikino perspektivo. V igri je kot dodatek tudi lik Evridikinega očeta, s katerim se srečata v podzemlju in nadaljujeta pogovore, ki jih nista imela, dokler je bil oče živ.

Glasbeni slog opere je zelo liričen. Pretakajo se vplivi ameriškega minimalizma, stare glasbe ('early music') s sodobnim harmonskim jezikom, in občasno tudi dvanajsttonska tehnika. V orkestru je ogromno barv: pet tolkalcev, klavir, dve harfi, pa seveda standardna zasedba pihalcev in godalcev. Izjemno natančna je motivika v operi, tako da občasno momenti tudi spominjajo na opere Richarda Wagnerja."

Kako je vaditi z velikim orkestrom v Metropolitanski operi?

"MET-orkester je izjemno občutljiv in zelo hitro odgovarja na kakršnokoli spremembo. Par instrumentalistov sem že poznala, tako da je, čeprav je okolje novo, prisoten tudi neki občutek znanega. Posebnost te hiše je pa res tudi v prostoru in dimenzijah na odru. Prvič, ko sem stopila v teater za vaje na odru, nisem bila pripravljena na razdaljo do odra, velikost orkestralne luknje, pa tudi samega pogleda v avditorij. Seveda je pa glavno vprašanje, ko izvajamo v takšnem prostoru, kako lahko obdržimo intimnost igre in opere."

Koronaleto v Michiganu

Koronačasa kar ni konec, nazadnje sva se pogovarjali lani aprila, ko sta z možem, tudi glasbenikom, odšla iz New Yorka, kjer živita, v Michigan, od koder izhaja mož.

"Res je, da sva približno eno leto preživela v Michiganu. Marca sva pa že počasi oba začela dobivati povabila za projekte, tako da sva se vrnila nazaj v New York. Prvi projekt zame je bil koncert s člani Newyorške filharmonije, ki je zdaj trenutno na 'streamingu' na platformi NY Phil +. Potem pa so že bili na vrsti drugi projekti, nekateri novi, nekateri prestavljeni zaradi korone, tako da sem od aprila do oktobra bila spet na poti."

Lyric Opera of Chicago, Opera Theatre of Saint Louis, Newyorška filharmonija, St. Louis Symphony, Opera Philadelphia, Arizona Opera, Trinity Wall Street, Prototype Festival, Music Academy of the West, Juilliard School, Manhattan School of Music - so le nekatere glasbene institucije v ZDA, kamor ste bili kot dirigentka in glasbena vodja ter pedagoginja povabljeni, ob mnogih drugih drugod po svetu - od Kraljeve filharmonije Liverpool do Osla pa Montreala ... Sedaj, ko se vendarle vsaj v ZDA že malce odpira scena, kaj imate še v načrtu po MET-u?

"V tej sezoni se spet vračam v Lyric Opera v Chicagu za novo opero Terencea Blancharda 'Fire Shut Up in My Bones', potem grem nazaj v St. Louis za Carmen in še na Music Academy of the West za Onjegina. Vmes imam dve delavnici za nove opere, koncert na Juilliardu, pa še dodatno bo projekcija filma opere Svatba Ane Sokolović, ki smo ga pred kratkim posneli za Boston Lyric Opero.

Iskanje balansa med dirigiranjem in skladanjem

Sezona 2019/20 je bila sezona izjemnih debijev za vas - od Columbie, Arizone do New Yorka. Postali ste specialistka za sodobno glasbo, kajne? Kako pa kaj skladateljska kariera?

"Najti balans med dirigiranjem in skladanjem je še vedno nekaj, kar moram sama odkriti in izboljšati. Nekaj časa sem kar idealistično pričakovala, da lahko pišem svojo glasbo, ko sem v produkciji za opero drugega skladatelja, pa to žal vedno ne gre. Imam par načrtov za nove skladbe in tudi dve naročili, vprašanje je samo najti pravi čas in prostor.

Kar se tiče dirigiranja sodobne glasbe in predvsem opere, je čisto slučajno prišlo do tega. Seveda sem vesela vsakič, ko sem povabljena k novemu projektu, istočasno pa se tudi veselim tega, da imam zdaj lahko lepo ravnovesje med tradicionalnim in sodobnim repertoarjem."

Kako so/ste ameriški umetniki preživeli v hudih časih, glede na to, da so/ste odvisni bolj ali manj izključno od trga?

"Glede na to, da ima vsaka država in vsaka institucija različne vire podpore, je bilo enako tudi za umetnike odvisno od tega, kje so bili, ali so freelancerji, pa od tega, ali so vezani na institucijo. V par primerih se je zgodilo, da so se tisti, ki so bili ravno nekje na začetku kariere, odločili, da bodo spremenili fokus in se čisto preusmerili. Generalno pa ni enostavno opisati celotno situacijo, ker je bil res vsakdo primer za sebe."

Vaše rojstno mesto Novi Sad bo prihodnje leto, 2022., evropska prestolnica kulture. Načrtovano je bilo za letošnje leto. Bo prva EPK v državi kandidatki za članstvo v EU. Boste kaj sodelovali kot ugledna rojakinja?

"Seveda bi bila zelo vesela, če bi to uspelo, saj smo nekatere pogovore že imeli."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta