Decentralizacija kulture z Drugajanjem

Klara Širovnik Klara Širovnik
28.11.2022 06:00

Ta teden bo odre gimnazij zasedel mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih praks Drugajanje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Iz predstave Izgubljene pesmi (Agate Bankava, Arturs Čukurs, Andrejs Jarovojs) s
Elmārs Sedols

Leta 2002 je v sodelovanju II. gimnazije Maribor in Bunkerja nastal festival Drugajanje, začetki pa so bili romantični in polni pričakovanja, se danes, dobri dve desetletji pozneje, spominjajo organizatorji. Ime festivala je izpeljano iz imena gimnazije, hkrati pa namiguje na drugost, ki jo dogajanje prinaša med mlado publiko: na drugo gledališče, drug ples, druge formate, na drugo občinstvo, skratka vse tisto, kar je drugačno, novo, še neznano. Morda tudi odrinjeno.

Vse se je začelo z željo, da bi na II. gimnaziji vzpostavili sodoben uprizoritveni program. Cilj se je razrasel na bližnja in oddaljena mesta: letos Drugajanje poskusno sodeluje še z Gimnazijo Nova Gorica in Gimnazijo Ptuj, ambicija pa je, da se bo festival sčasoma prebil v večino slovenskih mest. "Na Ptuju in v Novi Gorici intenzivno sodelujemo z umetniškimi oddelki (likovna in gledališka smer). Dobre predstave bi radi pripeljali k dijakom in širši publiki - to so predstave za odrasle, izbrane z malenkost več občutljivosti za komunikativnost, posamezne tematsko nekoliko bolj izrazito nagovarjajo mlajšo publiko," je program orisala izvršna producentka festivala Alma R. Selimović in ob tem poudarila, da so predstave namenjene vsem generacijam, prav tako je udeležba brezplačna, kar v gledališče nedvomno vnaša nekakšno demokratičnost.

Festival zasleduje cilj decentralizacije kulturne ponudbe. Ta je v Sloveniji še vedno zelo močno skoncentrirana v Ljubljani in v mestnih središčih. Čeprav je ponudba kakovostna tudi drugje po državi, je dejstvo, da je programa tam manj in da je občutno manjša tudi dostopnost kulturne infrastrukture. Od prvih poskusov organizacije festivala se je v zadnjih dveh desetletjih kulturna krajina Maribora sicer vidno spremenila - Maribor ima danes bistveno več nevladnih organizacij na področju kulture, več je festivalov, mednarodnega programa, tudi Amfiteater na II. gimnaziji se je razvil v relevantno kulturno prizorišče, ki redno gosti zunanje kakovostne izvajalce. "Kulturno-umetnostna vzgoja v zadnjem desetletju in pol doživlja spremembe, razvija se - deloma je to pogojeno s financiranjem, deloma pa se v zadnjih desetletjih kulturne organizacije s tem aktivno ukvarjamo," poudari Selimović in doda, da teža kulturne vzgoje več ne obvisi zgolj na izobraževalnih institucijah. Dobro mero nosijo tudi nevladniki.

Program v Mariboru se je pretekli teden že začel z uvodno delavnico v Kulturnem inkubatorju. 28. novembra ji bo v Amfiteatru II. gimnazije sledila predstava kolektiva Pučemučka Under construction, ki je že gostovala po Sloveniji. Latvijski umetniški kolektiv bo 29. novembra tam nastopil s plesno predstavo Izgubljene pesmi (v središče postavljajo gib in zvok), 30. novembra pa bosta mariborski del festivala sklenili predstavi Še neznano in Reči reči (humorna filozofska predstava o stvareh in predmetih).

Iz predstave Reči reči (Jan Rozman in Julia Keren Turbahn)
Nada Žgank

"Na gimnaziji je kultura zelo pomembna, z njo se ukvarja veliko dijakov, mi pa skozi Drugajanje želimo sodobno uprizoritveno umetnost ponuditi vsem dijakom, ne samo tistim, ki jih umetnost že v osnovi zanima. Morda pa jih bo potem začela zanimati," pojasnjuje Marko Jagodič, ravnatelj ll. gimnazije Maribor, in s tem napelje k pomembni ugotovitvi: zanimanje za umetnost se v odraščajočem človeku ne zgodi z danes na jutri. Treba ga je gojiti, hraniti.

Na Ptuju bo predstava Izgubljene pesmi gostovala 28. novembra zvečer, čez dan pa bodo na gimnaziji potekale delavnice štirih ustvarjalk. "Izbrane so bile tudi z ozirom na to, da bodo udeleženci prihajali tako z likovne kot gledališke smeri gimnazije," pojasni Selimović. Zvrstile so bodo delavnica sodobnega plesa, delavnica uporabe pametnega telefona (poudarek na tem, kako je tudi s telefonom mogoče ustvarjati umetnost), delavnica o Hamletu in delavnica vizualne umetnosti. Ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga pa ob tem komentira: "Na gimnaziji Ptuj se na umetniških oddelkih izobražuje že tretja generacija dijakinj in dijakov in tudi zato je potreba po dostopu do umetnosti, posebno sodobne umetnosti, na Ptuju vedno bolj izrazita. S tem, ko vstopamo v partnerstvo z Drugajanjem, v šolo lahko pripeljemo prav to - kvalitetno sodobno gledališče in ples, z različnimi delavnicami in predstavo. Upamo, da bomo prihodnje leto program Drugajanja še razširili in enkrat lahko rekli, da Drugajanje tudi na Ptuju poteka že dvajset let."

Poleg treh mest bosta drugo leto na Drugajanju sodelovali še Gimnazija Ljutomer in Gimnazija Kranj.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta