Spomini, simboli, pomeni, misli, videnja in predstave, slišanja in govorjenja, spremljanja in pospravljanja, včasih vonj prašnih delcev, ki preraščajo cvetove in svetove - da ne pozabimo. Tako razstavo Vzorčenja - Vznebovzetje, ki so jo sicer ta teden zaprli v razstavišču artKIT, je pa še naprej vidna v Kiblini spletni galeriji, povzame njen kustos Peter Tomaž Dobrila. Razstavo je posvetil 80. obletnici napada na Kraljevino Jugoslavijo (6. aprila 1941) in okupacije Maribora (7. aprila 1941) ter začetka vstaje in dneva upora proti okupatorju, 29. aprila 1941. Izhodišče za razstavo je interaktivni zemljevid letališč v Evropi in bližnji soseščini, poimenovan po ljudeh, ki so se rodili ali delovali v teh krajih. Na povabilo k sodelovanju pa so se z deli odzvali Raša Dragoljub Todosijević, Vladimir Kopicl ter Mikhail Mizin in Slava Mizin (skupini Modri nosovi/Blue Noses in Sibkon). Izbrano dokumentarno muzejsko gradivo dodaja zgodovinski kontekst.
Ideja je nastala spontano, razloži Dobrila, na njegovih številnih potovanjih po Evropi in svetu zaradi različnih razlogov. "Ko sem čakal na letališčih in se ukvarjal s tem in onim, sem skušal razumeti imenovanja teh letališč. Ena se imenujejo po krajih, druga po različnih osebnostih, kot so znanstveniki, politiki, generali. Zgodba se je začela sestavljati, tudi zaradi usode Maribora pred in med vojno. Po nekaterih podatkih je bil Maribor najbolj bombardirano mesto v Jugoslaviji, v zadnjih dveh letih vojne je nanj padlo okoli 16 tisoč bomb," pove kustos. Tema, ki se je je lotil, je toliko bolj aktualna, ker je letos 80. obletnica teh dogodkov. Maribor je bil prvo napadeno mesto v takratni Kraljevini Jugoslaviji in kot zanimivost Dobrila izpostavi, da je nemška vojska iz Gradca proti Mariboru krenila že 27. marca, 6. aprila prečkala mejo v Šentilju in nato porabila dva dni, da je vkorakala v Maribor. "In to zato, ker je jugoslovanska vojska porušila vse mostove. Zanimivo je morda še to, da se je mariborski Glavni trg od nekdaj imenoval Glavni trg, le v času okupacije so mu spremenili ime v Adolf Hitler Platz. Nisem pa v razstavi uporabil fotografij Hitlerja, ker je tako in tako Hitler pogost diskurz v javnosti. Res pa je, da je Maribor eno redkih mest, ki jih je obiskal. To je bila torej prva nemška okupacija Maribora, tudi prva nekulturna invazija v mestu, kar pred tem ni uspelo nobenemu. Eno nacijo so hoteli zbrisati. Zato je ta tema tudi pomembna in upam, da se to ne bo več zgodilo, ker se hitro spet lahko. Vedno večja je težnja po ekspanizmu, ampak to pomeni ubijanje in hkrati brisanje določenih segmentov prebivalstva, zlasti po nacionalnem ključu, včasih in vedno bolj pa tudi po socialnem," govori kustos.
"Vedno večja je težnja po ekspanizmu, ampak to pomeni ubijanje in hkrati brisanje določenih segmentov prebivalstva, zlasti po nacionalnem ključu, včasih in vedno bolj pa tudi po socialnem"
Hkrati pa je cela zgodba tudi migrantska, in kot prizna Dobrila - tudi malce osebna. Ko je nemška vojska leta 1941 vdrla v Maribor, je družina njegove mame do konca vojne našla pribežališče pri prijaznih ljudeh v Sarajevu, njegov dedek iz Primorske, kjer je delovala italijanska vojska, pa je z družino zaradi šolanja takrat prišel v Maribor. "Mama in ata sta se nato spoznala nekje v šestdesetih letih in zgodba se mi zdi tudi malce romantična. In tudi opozorilna, saj so se v danem trenutku stvari spremenile na slabše in so toliko bolj grozljive, ker Slovenija sodeluje v Natu, ki napada denimo Sirijo, Iran, Libijo in druge, zlasti bližnjevzhodne države, jih okupira po svoje, hkrati pa migrantom ne dovoli k nam, jih obravnava kot kužne, nespodobne. Tudi iz te izkušnje, ki smo jo imeli v Sloveniji, ko je bilo veliko družin izseljenih v druge kraje po Jugoslaviji, bi morali razumeti. Danes pa lahko neovirano napadaš državo in preživelim ne dovoliš, da nadaljujejo življenje, pa četudi v tisti civilizaciji, ki jim je življenje uničila," še razmišlja ob razstavi Peter Tomaž Dobrila. Pa tudi, da bi morali nehati z napadanjem, obnoviti porušeno, ljudem pa izplačati vojno odškodnino. Kajti pomembna sta spoštovanje in upoštevanje ljudi, hkrati pa tudi sožitje, ki je bilo, kot še izpostavlja Dobrila, v Mariboru vedno gonilo napredka, ko pa tega ni bilo, so bile katastrofe.
"Danes lahko neovirano napadaš državo in preživelim ne dovoliš, da nadaljujejo življenje, pa četudi v civilizaciji, ki jim je življenje uničila"
Dve leti so torej trajali njegovo raziskovanje tematike in preizpraševanje posameznih točk ter vzpostavljanje njihove medsebojne soodvisnosti. Ko je bila osnova leta 2020 nared, pa je Dobrila številne ljudi povabil k sodelovanju pri načrtovanju letališč in logistiki ali kritiki obstoja in dehumanizacije, nacionalizma in domoljubja razsvetljene Evrope, ki se še ni razsvetlila. Slava Mizin (skupini Modri nosovi/Blue Noses Group in Sibkon Group) se je odzvala z deloma Totaletališče in Letališče Atene, nato skupaj z Mikhailom Mizinom še z deloma Letališče Maribor in Pristanišče zrakoplovov Istanbul (Kolos Istanbula) na Bosporju, leta 2021 pa so se odzvali še Raša Dragoljub Todosijević (slika Depresivna ali nova abstrakcija), Vladimir Kopicl (besedili Kdor prvi vrže kamen, s tem ni izpolnil norme za olimpijado v Tokiu in Kdor sanja električne ovce, mu ni treba prvemu postati posthuman) in Pierre Tol (video Stalno ponavljajoča se nočna mora). Novim delom je Dobrila priključil še skulpturo Sizifa, ki jo je pisatelj, kipar in zgodovinar Tone Svetina ustvaril iz razstreljenih granat druge svetovne vojne in granitne kocke. Tako je nastala integrirana postavitev, ki jo dopolnjuje, osmišljuje in postavlja v zgodovinski kontekst izbrano dokumentarno gradivo, ki so ga posredovali iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
