Letošnji 24. Festival slovenskega filma bo po lanski covidni ediciji v Ljubljani ponovno v Portorožu, in to med 11. in 17. oktobrom. Naslednja tri leta ga bo vodil filmski in televizijski scenarist ter režiser Bojan Labović, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.
Bojan Labović je Mariborčan, rojen leta 1961. Študij režije in scenaristike je končal na katedri za dokumentarni film praške filmske akademije FAMU. Je avtor več dokumentarnih in igrano-dokumentarnih filmov ter nadaljevank pa tudi televizijskih oddaj in scenskih postavitev. "Njegovo polje delovanja se giblje med estetizirano formo in tisto čisto elementarno, kjer je glavni akter običajen človek, umeščen v prostor, ki ga velikokrat ne more določiti sam," piše v biografski predstavitvi v sporočilu Slovenskega filmskega centra. Podpisuje več kot 60 različnih filmskih ali televizijskih enot.
Njegov kratki igrani film Bik je predlani doživel svetovno premiero v tekmovalnem programu mednarodnega filmskega festivala v Motovunu, pred realizacijo sta tudi dva celovečerna filma po njegovem scenariju, Bele tulpike in Bella Ciao, ki ju bo režiral sam.
Za svoja dela je prejel grand prix na Central European Broadcast festival za dokumentarni film Zgodba o stoletju, Vikendovo nagrado za film Potem Goldy reče to moraš pa enkrat napisati in Glazerjevo listino za scenarij in režijo dokumentarnega filma Mariborska dvorišča.
Ob imenovanju za direktorja Festivala slovenskega filma je Bojan Labović povedal, da "sta bila prav tradicionalna naklonjenost velikega števila filmskih ustvarjalcev do Portoroža kot festivalske lokacije in pripravljenost tamkajšnje lokalne skupnosti po okrepljenem sodelovanju tista, ki sta privedla do dokončne odločitve". Novo vodstvo festivala si je kot prioritetno nalogo v letu 2021 zadalo ohranitev stabilnosti festivala, njegove dopolnitve in nadgradnje pa v večjem obsegu načrtuje v prihodnjih letih. Čeprav se izvedba letošnjega festivala načrtuje v živi obliki, pa se ekipa festivala zaveda, da je treba biti pripravljen tudi na drugačne okoliščine.Labović tudi poudarja, da se bo festival, ob vsesplošnem pritisku komercializacije na filmsko ustvarjalnost in njeno dojemanje, v prihodnje posvetil iskanju uravnoteženega interesa tako z vidika avtorskega pogleda, strokovne javnosti in občinstva. "S trditvijo, da je občinstvo na prvem mestu, se lahko strinjamo, vendar moramo pri tem ostati previdni, zlasti kadar ne govorimo izključno o razvedrilni komponenti filma. Zato je eden največjih izzivov vsakega festivala, še zlasti nacionalnega, v iskanju povezav med tema dvema različnima pogledoma."
Po besedah direktorja bo ena najpomembnejših nalog festivala tudi zagotavljanje generacijske in geografske dostopnosti in mednarodna, zlasti regionalna vpetost festivala. Ob upoštevanju trendov razvoja programa s povečano produkcijo dokumentarnih, animiranih in kratkih filmov pa Labović razmišlja tudi o ideji, da si festival v prihodnosti pridobi franšizo z blagovno znamko FSF, ki bi ponudila selekcijo in pregled teh zvrsti filma, na osrednjem portoroškem festivalu pa bi se predstavila nagrajena oziroma posebej izpostavljena dela.
Labović v svoji viziji kot "pilotni" franšizni projekt v prihodnjem obdobju navaja tudi oblikovanje posebne edicije festivala za dokumentarni film, ki bi bil terminsko umeščen pred osrednjim festivalom v Portorožu, ob znanem dejstvu, da je dokumentarna filmska zvrst čedalje bolj prodorna, bi se na ta način lahko dosegla tudi časovno daljša in krajevno obsežnejša prisotnost slovenskega filma v domačem prostoru.
"Naloga festivala ostaja tudi organiziranje strokovnih predavanj in posvetov s področij, ki se izkažejo za pereča in podajajo odgovore na nove strokovne izzive v spremenjeni filmski krajini. V tem letu je to nedvomno nujna prenova filmske zakonodaje in s tem odstiranje vizije položaja in delovanja slovenskega filma v prihodnosti," v svoji viziji še izpostavlja Labović.
