V Ljubljani so včeraj odprli mednarodni literarni festival Vilenica, ki že vrsto let združuje pisatelje iz srednje Evrope ob kateri od perečih tematik. Letošnja je posvečena tehnološkim spremembam, eno od osrednjih vprašanj pa bo, kako človeška je (še) literatura. Festival je odprla podelitev pisateljske nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje.
Prejela jo je hrvaška avtorica Monika Herceg, ki se v svojih delih med drugim posveča razmisleku o človeški zavesti in stanju v današnjem svetu, vpeta je tudi v aktivistično delo. Na pogovoru z avtorico na temo umetne inteligence in človeškosti literature so sodelovali še pisatelji Vuk Ćosić, Simon Krek, Dušan Šarotar in Jernej Županič.
Šarotar je kot eden najbolj izvirnih predstavnikov slovenske književnosti tudi tokratni slovenski avtor v središču, medtem ko bo glavno nagrado festivala prejel bosansko-hrvaški avtor Miljenko Jergović. Pri Društvu slovenskih pisateljev, ki Vilenico organizira, so ga označili za empatičnega kronista nepojmljivih in groznih preteklih časov ter hkrati lepih trenutkov južnoslovanskega prostora.
Festival bo do sobote, ko bodo v kraški jami Vilenica, po kateri je dobil ime, podelili glavno nagrado, pretežno v Ljubljani in na Krasu ponudil okrog 20 dogodkov s pisatelji iz različnih držav, od literarnih branj do pogovorov. V fokus so postavili sodobno češko literaturo, ki jo bo poleg gostov Lenke Kuhar Danhelove, Petra Hruške in Dore Kapralove predstavljala tudi spremljevalna antologija.
Stalnica festivala je še mednarodni komparativistični kolokvij. Tokrat so ga posvetili zgodovini primerjalne književnosti v Srednji Evropi.
