Združeni predstavniki in predstavnice slovenske filmske panoge, za katerimi je najbolj negotovo in zahtevno leto ustvarjanja, so se danes prek spleta srečali s kulturnim ministrom Vaskom Simonitijem in vršilko dolžnosti direktorice direktorata za medije Uršulo Menih Dokl. Čeprav je "dialog", kot so dogodek poimenovali filmarji, mogoče nekoliko pretirana beseda za tovrstno srečanje, pa sta se obe strani med seboj vsaj poslušali in zbliževali ter smo dobili nekaj koristnih informacij, na katere panoga čaka že lep čas. Že to, da so dolgo zahtevane informacije dobili šele zdaj, istočasno kot javnost, kaže na pomanjkanje dialoga med dvema stranema, ki bi morali tesno sodelovati za dobro slovenskega filma, je opozoril predsednik Društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar: "Upam, da je to začetek dialoga. Nočemo vam nasprotovati, želimo samo urejene pogoje za delo. Že 30 let izgubljamo slovenski film, in če ne bomo naredili nič, ga bomo dokončno izgubili."
Udarec za likvidnost producentov in mednarodni renome
Debata se je največ vrtela okoli trenutne blokade, ki otežuje črpanje že potrjenih javnih sredstev in razpisovanje novih. Enoletna politično-birokratska odisejada, ki še danes ni končana, je močno zadela film Orkester, ki ga režira Luzar, producira pa Petra Vidmar prek produkcijske hiše Gustav film. "Eno je poslušati o administrativnih preprekah, drugo pa jih je živeti. Takoj po končanju snemanja se je zgodila korona in potrpežljivo smo čakali, da se državni mehanizmi ponovno stabilizirajo. Ko so se, smo še vedno čakali, čakali in dočakali 31. decembra, pri čemer še vedno nismo prejeli vseh sredstev. Toliko pogovorov, kot sem jih morala v tem letu opraviti z vsemi sodelavci, ki jih nismo mogli plačati za opravljeno delo in me je zato skrbelo zanje, nisem še nikoli. To vam govorim, da se zaveste, kaj takšna birokratska zagata pomeni za 300 ljudi, ki sodelujejo pri filmu. Da sem lahko začela odpravljati dolgove do njih, sem prosila brata, da prodava skupno podedovano nepremičnino," je glede na izkušnjo zelo mirno pojasnila producentka.
Družinsko rezervo je za poplačevanje dolgov porabil tudi producent Joško Rutar: "Z ustavitvijo se je vse podrlo, krepko je udarilo našo likvidnost. Za delovanje potrebujemo reden dotok denarja, da lahko vnaprej financiramo projekte in jih potem poplačujemo iz subvencij, domačih in tujih." Da tudi tujina izgublja potrpljenje, je potrdila Špela Čadež, sicer večkrat nagrajena animatorka in članica ameriške filmske akademije, ki podeljuje najbolj odmevne filmske nagrade Oskar. "Da ne poplačujemo izvedenega dela, se v tujini zelo hitro razve. Naš studio že dobiva vprašanja koproducentov glede tega. Ker smo majhna kinematografija, že tako ali tako zelo težko pridemo do sodelovanja z velikimi, če se bo takšna situacija ponovila, pa nihče več ne bo hotel z nami sklepati pogodb. Mogoče zaradi tega moj naslednji film ne bo slovenski."
Simoniti: "Minister je svoje izpolnil in bo pri tem vztrajal"
Moderator debate, režiser in predavatelj Miran Zupanič je nato vprašal ministra Simonitija, zakaj se z drugimi ministri in premierjem, tudi člani iste stranke, ni mogel dogovoriti, da vlada odpravi ta problem. "Prosil bi, da izkažete te probleme, kateri filmi so se producirali, kateri so se ustavili, in da najdemo rešitev ter skušamo povrniti to vašo prizadetost. Če obstajajo računi za lani, je treba poiskati vse možnosti, da se izplača tudi nepočrpana sredstva. Na ministrstvu smo že dali predlog, da se 730.000 evrov, ki so ostali, prenese v kvoto za letos. Načrti razvojnih programov (te so morali po novem lani izpolnjevati filmarji, da so lahko dobili pogodbeno že zagotovljena sredstva, potrjuje pa jih vlada lani, op. a.) niso šli prek določenih odborov, k temu nimam kaj dodati. Škoda ni bila storjena samo z naše strani, ampak je tudi bolezen nekaj prispevala k temu. To je sicer slab izhod zame, ampak ga moram omeniti," je odgovoril.
Filmarji so ga soočili s tem, da se blokada tudi letos nadaljuje z neimenovanjem sveta Slovenskega filmskega centra (SFC), kar ustavlja črpanje letošnjih produkcijskih sredstev in razpise, ki bi že morali biti objavljeni. "Trudim se v tej smeri. Upam, da bomo šli v smeri, ko filmski korpus ne bo več odvisen od zunanjih dejavnikov ali bo vsaj v manjši meri odvisen od njih. Minister se ne bo odpovedal slovenskemu filmu, ampak bo naredil vse, da bo produkcija tekla naprej. Ne bom govoril o namernem zadrževanju in na nikogar v vladi ne bom kazal s prstom. Minister je svoje izpolnil in bo pri tem vztrajal. Upa, da se bo tudi izpolnilo," je o samem sebi v tretji osebi začel pojasnjevati Simoniti.
Objava letošnjih razpisov napovedana za 16. april
Vršilka dolžnosti direktorice direktorata za medije Uršula Menih Dokl ga je na presenečenje vseh dopolnila, da je ministrstvo za kulturo prevzelo odgovornosti sveta filmskega centra in že začelo izdajati odločbe o poplačilu lanskih sredstev ter da bo v tem tednu tudi objavilo vse ustavljene razpise. To sicer ni naloga ministrstva, ampak filmskega centra. Ta nam je v zvezi s tem odgovoril: "O kakršnemkoli prevzemu pristojnosti ustanovitelja, ministrstva za kulturo, nismo obveščeni. Vsekakor se to lahko zgodi zakonito le ob spremembi zakonodaje. Javne razpise in pozive, ki so v pristojnosti SFC, bo objavil SFC. Prispele vloge lahko presojajo zgolj strokovno programske komisije, ki imajo mandat. V primeru poteka njihovega mandata mora svet SFC imenovati nove. Zaradi navedenega upamo, da bo vlada v najkrajšem možnem času imenovala novi svet." Na spletni strani filmskega centra je napovedan predviden datum objave vseh letošnjih filmskih razpisov v petek, 16. aprila. Na podlagi izhodišč ministrstva za kulturo naj bi v letu 2021 razpolagal s 6,597.133 evri.
Rutar je izpostavil, da še ni tudi poziva za davčne olajšave tujim filmskim produkcijam na slovenskih tleh, ki so prav v teh dneh postregle z odmevnima snemanjema na Krvavcu in Kaninu, menda pa nekaj projektov tudi že čaka na zeleno luč. "Letos Slovenija na tem področju doživlja razcvet, in to predvsem zaradi vloženega dela in energije v zadnjih letih. Če ne bo zagotovljenih sredstev, se lahko kar ustavimo, vse dosedanje delo pa bo šlo v nič. Ta sredstva pomenijo ogromno pri zagotavljanju rednega dela filmskim delavcem, promociji Slovenije, zagonu gospodarstva," je pojasnil. Menih Doklova pa je odgovorila: "Zelo se zavedamo multiplikativnih učinkov tovrstne podpore, zato bomo v devetem protikoronskem paketu predlagali povečanje sredstev in se tudi v prihodnje zavzemali, da bodo višja in zagotovljena v proračunih. Hkrati menimo, da sredstev zaradi učinkov na več področjih ne bi smelo prispevati samo ministrstvo za kulturo, zato se že pogovarjamo z ministrstvom za gospodarstvo in drugimi deležniki."
Razvoj filma odvisen od filmarjev in politike
Filmarji in filmarke so ob tem še opozorili, da se nova filmska zakonodaja in s tem tudi leta 2017 dana obljuba o 11 milijonih letnih programskih sredstev za filmsko področje ne realizirata dovolj dialoško in transparentno, saj panožna društva niso bila povabljena, da prispevajo svoje izkušnje in poglede. "Filmski zakon nastaja v krogu ljudi, ki so strokovnjaki in imajo bogate izkušnje, gre za interesno razprto pahljačo. Zakon se vedno pripravlja v manjši skupini. Ni nič skrivnostnega, predlog bo prišel v javnost, vsi boste povabljeni v proceduro, tudi jaz ga bom skrbno prebral. Upam, da bo v redu in da bo sprejet s čim manj težavami, v dobro slovenskega filma. Temu obetam lepo prihodnost. Z vsemi uspehi, ki ste jih našteli, upam, da boste še lažje dobivali vložke iz tujine. Kako se bo razvijal ta film, je odvisno predvsem od vas," je sklenil minister in že hotel oditi. Zupanič ga je ustavil in dopolnil: "Odvisno od vseh nas, tudi politike." Simoniti mu je pritrdil in po eni uri zapustil pogovor "zaradi drugih obveznosti".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
