Na začetku filma Najboljši Sune (Sune - Best Man, 2019) dobi mladi, 12-letni protagonist nepričakovan obisk. Obišče ga namreč nihče drug kot njegova prihodnja različica samega sebe, pri čemer gre seveda za očiten citat filma Nazaj v prihodnost (1985). Z eno pomembno razliko: tukaj ne gre toliko za znanstveno fantastiko, temveč utelešenje starodavnega koncepta preroške vizije, ki opozarja na neki prelomen dogodek v bližnji prihodnosti. V tem primeru gre za to, da se bo Sune kmalu znašel pred pomembno odločitvijo v svojem mladem življenju: ali oditi na poroko svojega dedka, ki bo kljub spoštljivi starosti znova poskusil srečo v zakonu, ali pa se priključiti razredu na šolskem izletu, kamor potuje tudi njegova simpatija Sophie. Napačen korak bi lahko imel dolgoročne posledice za njegovo odraščanje, zato je izbira približno tako usodna kot tista med rdečo in modro tabletko iz Matrice - tudi tukaj je pravilna odločitev samo ena.
V slovenski mreži art kinematografov smo zavoljo različnih podpor s strani evropskih javnih skladov deležni res velikega števila mladinskih filmov iz vrste držav, ki so pogosto zelo povprečne vrednosti, a Najboljši Sune se po kakovosti uvršča v sam vrh tovrstne ponudbe. Gre sicer za drugi film v seriji, ki jo je leta 2018 začel celovečerec Sune proti Suneju (Sune vs. Sune), medtem ko na sprostitev epidemioloških razmer čaka že končani tretji film. A v resnici imajo zgodbe o Suneju na švedskem mnogo daljšo tradicijo, saj gre za adaptacije zgodb iz knjižne serije, ki jo pisatelj Anders Jacbsson in ilustrator Sören Olsson izdajata že od leta 1984 in vključuje več kot 30 knjig. Tudi prve filmske adaptacije segajo že vse nazaj v devetdeseta leta, vendar pa imajo tokratni filmi nekoliko drugačen pridih. Oba do sedaj izdana filma sta namreč delo scenarista in režiserja Jona Holmberga, ki si je izvirne knjige vzel bolj za izhodišče kot pa polnovredno literarno predlogo. In prav to dejstvo se filmu Najboljši Sune tudi pozna - in obrestuje.
Film doseže univerzalnost, zaradi katere starševski nauki ne delujejo pretirano vsiljeni
Holmbergovemu filmu se namreč že na prvi pogled vidi, da je prej narejen v skladu z aktualnimi prijemi iz popularnega mladinskega filma kot pa po kakšni literarni tradiciji. Konkretno povedano: Najboljši Sune morda res uporablja pričakovan pripovedni lok o morali in odraščanju, a ga je režiser uokviril v zelo sodobno, že skoraj hollywoodsko družinsko komedijo, ki celo iz odraslega gledalca zlahka izvabi nemalo nasmehov. Naj gre za izvrstno izbrano mlado igralsko zasedbo, na čelu katere je Elis Gerdt, ali pa za način, kako spretno Holmberg gradi pripoved preko vrste komičnih zapletov, film kot celota preprosto deluje. Jasno, okvir komedije tukaj znova služi temu, da poskuša film - kot po navadi pri zgodbah za osnovnošolsko občinstvo - zakriti svoj didaktični pristop s starševskimi "modrostmi za življenje", a se vseeno zdi, da filmu pri tem uspe doseči tisto univerzalnost, zaradi katere ti nauki ne delujejo pretirano vsiljeni. Zaradi posrečene kombinacije vseh teh elementov bi bilo škoda, če bi film Najboljši Sune ostal neopažen pri splošnem občinstvu, kajti gre za izvrstno filmsko gradivo za celotno družino.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
