(FOTO) Od subkulture do Kulturnega centra

Dušan Hedl, takrat znan predvsem kot frontman skupine Center za dehumanizacijo, zdaj pa še kot intermedijski ustvarjalec, producent in magister poslovnih ved, je pred tridesetimi leti ustanovil Subkulturni azil. Danes je založba, ki se je vmes preimenovala v Kulturni center Maribor, jubilej proslavila v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Naj mi bo ob tej slovesni priložnosti dovoljeno biti osebna: ko sem pred skoraj tremi desetletji v Pesnici prisostvovala predstavitvi takrat svežih knjig založbe, pesniškega prvenca Petre Kolmančič z naslovom Luknja in knjige pogovorov Večerovega novinarja Bojana Tomažiča s prisilno mobiliziranimi v nemško vojsko, si nikakor nisem predstavljala, da bi lahko to preraslo v založbo, ki bo izdala 300 tiskanih knjig in 130 elektronskih. Zdelo se mi je, da bo to pač ena od alternativnih pobud kratkega roka, kakršne so takrat vznikale in zamirale. Na založniškem področju pravzaprav še najmanj, v Mariboru smo imeli samo Založbo Obzorja. Istega leta je potem izšla prva knjiga Umetniškega kabineta Primož Premzl, leto pozneje prva knjiga založbe Aristej, Litera in založba Pivec pa sta prišli v tem tisočletju.

Za nazaj lahko rečem, da nisem razmišljala o založbi na dolgi rok, ker nisem vračunala vztrajnosti Dušana Hedla. V današnjih nagovorih moderatorja dogodka Staneta Kocutarja in slavnostnega govorca Toneta Partljiča so bile specifične karakteristike odgovornega urednika založbe večkrat omenjene, za tako slavnostno priložnost morda v premalo slavnostnem kontekstu, ampak dejstvo pač je, da je to založba, ki je izdala največ knjig z najmanj subvencijami. Res je to največkrat pomenilo neplačano avtorsko in drugo delo v knjižni produkciji, veliko prostovoljstva v vseh fazah skratka, pomenilo pa je tudi pionirsko iskanje sponzorskih in donatorskih sredstev. Dvema donatorjema, Željku Mikliču za prvih petnajst let podpore, Marku Novaku pa za pomoč v zadnjih letih, se je Hedl danes posebej zahvalil. Med sodelavci je posebej izpostavil Petra Dobaja, ki je že dvanajst let glavni urednik založbe. Tone Partljič je poudaril, da je Hedl v devetdesetih letih prvi razumel, kako je z založništvom v kapitalističnih časih, Hedl pa je spregovoril o dveh kapitalih, ki ju ima založba: eden je knjižni, drugi pa socialni, je rekel. Založba združuje avtorje z različnimi izobrazbami, ki pripadajo različnim generacijam.

Borut Gombač, knjižničar v Univerzitetni knjižnici Maribor in avtor, ki mu je Subkulturni azil izdal najprej pesniški prvenec, ob tridesetletnici založbe in dvakrat tridesetletnici avtorja pa bo maja izšla tudi antologija njegove poezije, je pripravil razstavo v Knjižnem razstavišču knjižnice. Retrospekcija pokaže tokove in stalnice, ki ob sprotnem delu niso prezentni. Kot je rekel Gombač, ga je ob postavljanju razstave kljub poznavanju dela založbe presenetilo troje: število knjig, raznolikost žanrov in ciljnih publik ter "knjige z obrabljenimi platnicami", torej pogosto izposojane knjige (na primer dela Andreja Natererja, Rajka Muršiča ali Vesne V. Godina). Iz besed različnih govorcev pa smo lahko tudi razbrali, da v programu založbe vsak najde zbirko oziroma vsebine, ki so mu posebej ljube ali so zanj posebej pomembne. Za Gombača so to Rokerji pojejo pesnike, za Partljiča Življenjske knjige (ne zbrano ali izbrano delo, ampak "reportažni življenjepisi") in zbirka znanstvenih monografij, v katerih omogočajo objave za domoznanstvo pomembnih diplomskih ali magistrskih del.

Tudi razstava v Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice je posvečena jubileju založbe, pod naslovom SloPopArt pa prikazuje umetniške sitotiske, ki so plod dolgoletnega sodelovanja med Dušanom Hedlom in grafičnim oblikovalcem Romeom Štraklom, ki je tudi oblikovalec oziroma opremljevalec marsikatere založbine knjige. Kot je razložil kustos Mario Berdič Codella, grafike v maniri Andyja Warhola (re)interpretirajo slovenske ikone, osebnostne in stvarne, saj se v seriji znajdejo tako Primož Trubar kot potica ali stol Rex, seveda pa ne manjkajo niti sodobniki, Partljič, Feri Lainšček ali Slavoj Žižek na primer. Založba bo jubilej proslavila tudi z dvema posebnima knjigama, ena bo omenjena antologija pesmi Boruta Gombača, druga pa hommage Tomažu Brenku.