Melita Forstnerič Hajnšek
Simon Chang
Fotograf Simon Chang je fotografije z obiska psihiatrične bolnišnice v Erbilu v Iraku postavil v treh sobah, ki so bile javnosti doslej nedostopne. V času razstave biva v gradu Cmurek in se z obiskovalci, prostovoljci in domačini pogovarja o ljudeh, ki jih je srečal na svojih fotografskih poteh, in tudi sam posluša zgodbe tukajšnjih ljudi. Chang si je sam izbral grad Cmurek za tritedensko rezidenco. Prvi je, ki živi poleti v obzidju gradu. In ne hodi veliko iz gradu, vsaj malo hoče začutiti to izkušnjo zaprtosti.
Simonove zgodbe ljudi iz psihiatrične bolnišnice Hawler, ki je nasproti največjega mestnega nakupovalnega centra Royal Mall, so absurdne, pretresljive. Hawler sprejema samo moške. "Želel sem intimno doživeti brazgotine vojne, ostanke konflikta, ki obsedi v spominu. V Hawlerju je bilo v času mojega obiska 40 bolnikov z vseh koncev iraškega Kurdistana. Moški, od najstnikov do poznih sedemdesetih let, so delovali kot silhuete, ujete v temno votlino. Pitnik s pitno vodo je puščal, a tega ni nihče opazil. Opazil sem praske na obrazih medicinskih sester ... Smrad v sobah je spominjal na tistega, ki se še vedno rahlo zažira v grajskih sobanah gradu Cmurek."
Simonove zgodbe ljudi iz psihiatrične bolnišnice Hawler, ki je nasproti največjega mestnega nakupovalnega centra Royal Mall, so absurdne, pretresljive. Hawler sprejema samo moške. "Želel sem intimno doživeti brazgotine vojne, ostanke konflikta, ki obsedi v spominu. V Hawlerju je bilo v času mojega obiska 40 bolnikov z vseh koncev iraškega Kurdistana. Moški, od najstnikov do poznih sedemdesetih let, so delovali kot silhuete, ujete v temno votlino. Pitnik s pitno vodo je puščal, a tega ni nihče opazil. Opazil sem praske na obrazih medicinskih sester ... Smrad v sobah je spominjal na tistega, ki se še vedno rahlo zažira v grajskih sobanah gradu Cmurek."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
