Gidon Kremer prvič, Kremerata Baltica drugič v Mariboru

Gidon Kremer je ena najbolj vznemirljivih glasbenih osebnosti današnjega časa. Na svetovih odrih, kamor so latvijskega violinista že kot najstnika izstrelile zmage na vseh najprestižnejših tekmovanjih mladih glasbenikov (od slovitega tekmovanja kraljice Elizabete do mednarodnih tekmovanj Čajkovskega in Paganinija), nastopa že pet desetletij. Lahko se pohvali s sodelovanji z velikani najrazličnejših estetskih nazorov (igral je tako s Herbertom von Karajanom kot z Leonardom Bernsteinom, s Claudiem Abbadom in z Nikolausom Harnoncourtom, z Martho Argerich in Mišem Majskim ter Berlinskimi in Dunajskimi filharmoniki), neverjetno širokim repertoarjem in impresivno diskografijo, ki obsega več kot 120 albumov, ozaljšanih z najpomembnejšimi priznanji in nagradami. Zanj ali pod njegovim pokroviteljstvom je nastalo več novih vrhunskih del za violino kot za kogarkoli drugega, so v Koncertni poslovalnici Narodnega doma Maribor zapisali v koncertnem listu za koncert, ki bo v nedeljo, 20. novembra, v dvorani Union v Mariboru.

Nastopil bo s komornim orkestrom Kremerata Baltica, njegovim življenjskim projektom, ki ga je zasnoval leta 1997, da bi glasbenikom iz baltskih držav pomagal do boljše življenjske in umetniške perspektive. Po petindvajsetih letih in več kot tisoč koncertih v petdesetih državah velja Kremerata Baltica za enega najkvalitetnejših izvajalskih korpusov na svetu. Ponaša se lahko z najprestižnejšimi nagradami, grammy, echo klassik in gramophone. Sporedi koncertov tega sestava so vselej drzni in izvirni, presegajo okvire standardnega repertoarja in ponujajo mnoga nova ali manj znana dela. Gidon Kremer in Cremerata Baltica sta zaslužna za popularizacijo glasbe Arva Pärta, Gije Kančelija, Pēterisa Vasksa in Mieczysława Weinberga. Tudi priljubljena Desjatnikovova priredba Piazzollovih Štirih letnih časov v Buenos Airesu, ki jo bomo slišali na nedeljskem koncertu, je nastala po naročilu Gidona Kremerja. Ne le sporedi, tudi izvedbe Kremerate Baltice so v popolnem sozvočju z umetniškim kredom velikega umetnika: preizprašujejo vsako noto, vsako interpretacijo, vsako odločitev, temeljijo na poznavanju tradicije in hkrati utripajo s svežino, izvirnostjo in živahnostjo.

Kremerata Baltica je v Mariboru že nastopila, 29. februarja 2012 s solistom Mišem Majskim v sklopu Orkestrskega cikla Narodnega doma, Gidona Kremerja pa bomo slišali prvič. Letos je sicer že nastopil v Sloveniji, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na dobrodelnem koncertu mladih glasbenikov iz Ukrajine in Slovenije. Dobrodelnost pri njem ni modna muha, vedno je jasno in pogumno izražal stališča do družbenih fenomenov in se postavil na stran žrtev.

V Koncertni poslovalnici Maribor ob priložnosti Kremerjevega nastopa izpostavljajo tudi njegovo javno zavračanje zvezdništva in senzacionalizma, ki da izvira iz odpora do elit, tistih v občinstvu in tistih na odru, in atmosfere popačenih vrednot, ki jo po njegovem mnenju ustvarjajo. Odmevna in pomenljiva je bila njegova košarica enemu najprestižnejših in najbogatejših festivalov na svetu, švicarskemu Verbierju. "Vprašati se moram, kaj neki počnem na tem vrhovnem srečanju 'imen' – starih in novih slavnežev. Po tem, ko sem vse življenje služil glasbi, skladateljem in repertoarju – tako klasičnemu kot tistemu, za katerega sem se desetletja boril, da bi bil slišan – čutim, da moram sprejeti to odločitev. Preprosto ne želim več biti del zabav zaradi zabav. Ne želim se pretvarjati, zato se moram umakniti od teh ognjemetov," je zapisal v pismu direktorju festivala. In še: "To ni več moj čas. Z veseljem ga prepuščam tistim, ki vanj verjamejo, bodisi izvajalcem ali občinstvu te nove vrste izvajalcev, ki posedujejo neverjetno sposobnost ugajanja množicam, a so pogosto prazni in umetniško izgubljeni v nenehnem pehanju za javnim priznanjem."

Leta 1981 je zasnoval svoj festival, festival Lochenhaus, nepretenciozno druženje umetnikov, ki se v sproščeni atmosferi predajajo skupnemu ustvarjanju in koncertiranju. Festival je po zaslugi izjemnih programov in vrhunskih sodelujočih umetnikov v zgolj nekaj letih zaslovel po vsem svetu. Po treh desetletjih vodenja je za svojega naslednika izbral pri nas zelo priljubljenega in cenjenega violončelista Nicolasa Altstaedta, sodelavca Festivala Maribor.