Baletnik in koreograf Edi Dežman je letošnji dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, listine za umetniške dosežke zadnjih dveh let pa prejmejo prevajalka Daniela Kocmut, kiparka Metka Kavčič in operni pevec Martin Sušnik. Podelitev nagrad bo zaradi trenutne epidemiološke slike predvidoma v začetku junija v Minoritih, režiserka prireditve bo Tatjana Peršuh. Glazerjeva nagrada in Glazerjeve listine so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo in za posebne dosežke na področju kulture.
Člani odbora za podelitev Glazerjevih nagrad so dr. Karmen Teržan Kopecky, Klemen Brvar, Mateja Emeršič Dover, Irena Gajser, Branislav Rajić, Janez Ujčič, Jelka Vrečko, Jure Žnidaršič in dr. Miran Štuhec, ki je kot predsednik na novinarski konferenci izpostavil, da že od 16. stoletja vemo, da je osnova slovenstva kultura in da je tudi danes izjemno pomemben javni diskurz. " Danes, ko nam ekonomska logika na eni strani in groba politika na drugi strižeta neugnanega duha, je to pomembno priznanje, ki nagrajuje kulturne in umetniške dosežke," je dejal Štuhec. Ediju Dežmanu so nagrado za življenjsko delo namenili, ker je prepotoval dolgo pot baletnega virtuoza, pedagoga in umetniškega vodje v širokem časovnem razponu štirih desetletij, pri tem pa je pustil neizbrisljiv umetniški pečat v dveh najpomembnejših središčih slovenske kulture in baletne umetnosti – v Mariboru in Ljubljani. Nepozabne ostajajo njegove vloge Franza (Coppélia), Jamesa (La sylphide) princa Albrechta (Giselle), Mercutia (Romeo in Julija), Toreadorja (Don Kihot), Petra Klepca (Peter Klepec), Adama (Stvarjenje sveta) in tako naprej. "Z upodobitvami najzahtevnejših vlog iz klasičnega baleta in tudi sodobnejših zvrsti je vedno dajal pomemben zgled svojim kolegom ter mlajšim plesalcem. S pedagoškim delom se je uveljavil tako doma kot v tujini in poučeval številne generacije mladih plesalcev. Z delom umetniškega vodje v obeh slovenskih nacionalnih baletnih ansamblih je temeljito prispeval k razvoju baletne umetnosti na Slovenskem, še posebej v Mariboru," so še med drugim zapisali člani odbora.
Prevajalka in pisateljica Daniela Kocmut je študirala prevajalstvo v Gradcu in Dublinu, že več kot deset let prevaja izvirno slovensko književnost predvsem v nemščino. Med prevodi niso le slovenski klasiki, marveč tudi sodobni avtorji, med njimi ima posebno mesto literatura mariborskih piscev, denimo Erike Vouk, Berte Bojetu, Boruta Gombača, Petre Kolmančič in Simone Kopinšek. "Posebej velja pohvaliti pestro in dolgoletno sodelovanje s pisateljem in dramatikom Dragom Jančarjem; kot najvidnejša prevajalka njegovega opusa je pomembno prispevala k pisateljevi izjemni sprejetosti na tujem," pravijo v obrazložitvi. Člani odbora izpostavljajo njen jezikovno in slogovno vrhunski prevod Jančarjevega semantično razvejenega romana In ljubezen tudi, ki je izkazal njeno nadvse zanesljivo prevajalsko spretnost in izmojstreno jezikovno držo.
Listino za razstavljena dela v zadnjih dveh letih (Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje, Odmik v mariborski Kibeli in Pohabljene sanje v mariborski Minoritski cerkvi dobi Metka Kavčič. V odboru pravijo, da je njen pristop h kiparskemu ustvarjanju inovativen, njeni umetniški nastopi kažejo projektno naravo, spontano in hkrati subtilno nadzirano usklajenost motivnega ter idejnega vidika, oblikovalskih rešitev in dialoga s sodobnimi vizualnimi možnostmi na eni strani ter razstavnega prostora na drugi. Metka Kavčič s tem ustvarja celovite in dinamične ambiente, tako imenovani site specific art, so še zapisali v obrazložitvi.
Opernemu pevcu in solistu Martinu Sušniku pa pripisujejo slogovno bogat in zahteven repertoar, predvsem pa vseskozi vrhunski nivo opernega in koncertnega poustvarjanja, s katerim navdušuje tako slovensko kot mednarodno občinstvo. "Sušnik je sposoben prepričljivega vživetja v različne operne vloge in njihove odtenke, jasne odrske prezence, vrhunskih vokalnih sposobnosti ter odlične igre. Takšen sodi v najožji vrh slovenskih tenoristov. Povedano je nazadnje dokazal v operi Marpurgi, kjer je poetiko svoje vlogo gradil na ekspresivnosti, dramatičnosti in široki narativnosti," še piše v obrazložitvi.
