Petra Vidali
Nejc Cijan Garlatti, Polona Juh in Benjamin Krnetić v Gibanju
Dimitrije Kokanov: Gibanje, režija Juš Zidar, SNG Drama Ljubljana, koproducent Galerija Cukrarna, premiera 5. januarja.
Zakaj so Gibanje postavili v Cukrarni? Najbrž zato, ker se v dotrajani ljubljanski Drami ni mogoče gibati. Ker nima dovolj potencialnih uprizoritvenih prostorov in ker se med njimi ni mogoče premikati brez ovir in tudi ne brez nevarnosti. Cukrarna je več kot dovolj velika in razgibana: odprta, zračna, transparentna na eni strani in neznana, skrivnostna, zaprta na drugi. In seveda je Cukrarna "redefiniran industrijski objekt". Celo več, je industrijski objekt, ki je bil že večkrat redifiniran, prvič najbrž kot hiralnica slovenskih umetnikov. Uprizoritveno besedilo celo vključi direktno referenco - Murn naj bi bil umiral v prostoru sedanje kavarne, kjer sta tudi oder in avditorij. Vseeno se zdi na mestu vprašanje: ali nista vendarle glamurozna Cukrarna, znotraj nje pa kavarna s svojo ponudbo vseeno malo previsoki za namene posthumanizma?
Zakaj so Gibanje postavili v Cukrarni? Najbrž zato, ker se v dotrajani ljubljanski Drami ni mogoče gibati. Ker nima dovolj potencialnih uprizoritvenih prostorov in ker se med njimi ni mogoče premikati brez ovir in tudi ne brez nevarnosti. Cukrarna je več kot dovolj velika in razgibana: odprta, zračna, transparentna na eni strani in neznana, skrivnostna, zaprta na drugi. In seveda je Cukrarna "redefiniran industrijski objekt". Celo več, je industrijski objekt, ki je bil že večkrat redifiniran, prvič najbrž kot hiralnica slovenskih umetnikov. Uprizoritveno besedilo celo vključi direktno referenco - Murn naj bi bil umiral v prostoru sedanje kavarne, kjer sta tudi oder in avditorij. Vseeno se zdi na mestu vprašanje: ali nista vendarle glamurozna Cukrarna, znotraj nje pa kavarna s svojo ponudbo vseeno malo previsoki za namene posthumanizma?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
