Petra Vidali
Sedemnajsti kongres slovenskih založnikov pretekli četrtek na Bledu si je izbral slogan "Knjiga? Knjiga!" Vprašanje, ali sploh še hočemo knjigo, je gotovo na mestu. Odkar Društvo založnikov organizira kongrese, torej od začetka tisočletja, se je položaj branže drastično spremenil. Knjiga kot ekonomsko in kot kulturno blago je postala povsem nepomembna. V zadnjem desetletju se je promet panoge knjižnega založništva prepolovil - s 120 na 60 milijonov evrov na leto; 48 odstotkov Slovencev ni v zadnjem letu kupilo niti ene knjige in 42 odstotkov jih ni nobene prebralo. Naše domače knjižnice so skoraj najmanjše v Evropi in raziskava PISA je dokazala tudi, da so knjige na domačih knjižnih policah za razvoj bralne pismenosti otrok še pomembnejše kot izobrazba staršev, je na kongresu znova opozoril dr. Miha Kovač.
Čas je za široko kampanjo za knjigo
Kmalu največji slovenski založnik?
Ko smo čakali na predstavitev nemške kampanje Jetzt ein Buch, smo poslušali promocijsko predstavitev podjetja Hurra Studios. Rado Daradan in Mic Malenšek, ustanovitelja in direktorja podjetja, sta v tipičnem žargonu startup podjetij govorila o poslovnem modelu in marketinškem konceptu. Marsikdo je tako prvič slišal za Male junake, personificirane knjige za otroke (izberete lahko ime lika, videz in dejavnost ..., kombinacij je nebroj), "najlepše unikatne slikanice", ampak si jih bo dobro zapomnil. Ne, ker bi šlo za tako unikaten knjižni fenomen, ampak zato, ker se prodor v (za zdaj) šest držav (in to ne prav malih) in 20 milijonov evrov letnega prometa usmerja iz Slovenije. Če je knjiga lepo zapakiranih v roza škatlo za punčke ali modro za fantke, so tudi Slovenci zanjo pripravljeni plačati 39 evrov.
