Impresionistična biografija

Medtem ko ustvarjalci nekaterih najbolj obetajočih filmov letošnje pomladi v tem trenutku še vedno razmišljajo, ali bi bilo premiero zaradi zaprtja kinodvoran morda bolje prestaviti v naslednje leto, se drugi ne obotavljajo in so svoje filme raje poslali v spletno okolje. Naslednji izmed filmov, ki so se poslužili te strategije, je Capone režiserja Josha Tranka, ki je z ambiciozno preobrazbo glavnega igralca Toma Hardyja v napovedih potihoma sugeriral celo napad na kakšnega oskarja.
Filmov o Alu Caponeu sicer v preteklosti še zdaleč ni manjkalo. Spomnimo, že v času njegovega življenja sta izšla danes klasična filma Državni sovražnik (Public Enemy, 1931) in Mož z brazgotino (Scarface, 1932), ki sta v veliki meri temeljila na njegovih kriminalnih podvigih. Mnogo kasneje je sloviti gangster navdihnil tudi Briana De Palmo, ki je posnel Brazgotinca (Scarface, 1983) in Nedotakljive (The Untouchables, 1987), in če povemo, da so se v like, ki temeljijo na njem, do sedaj vživeli igralci, kot so James Cagney, Jason Robards, Al Pacino in Robert De Niro, to dovolj dobro priča, kako pomemben lik v ameriški kolektivni zavesti je to.
Novi Capone pa je vendarle precej drugačen od naštetih filmov. Zgodba se namreč ne osredotoča na gangsterjeve največje podvige, temveč nas umesti v zadnje leto njegovega življenja, ko so ga po prestani kazni zaradi izogibanja davkom izpustili iz zapora in je lahko pod policijskim nadzorom živel mirno družinsko življenje v svoji hiši na Floridi. Čeprav je imel komaj 48 let, je bil Capone takrat že popolna razvalina. Zaradi dolgoletnega bolehanja za sifilisom ga je zapuščal spomin, njegovo nenehno cuzanje cigar pa mu je močno načelo srce. To ozadje je režiserju ponudilo ploden teren za ustvarjalno poigravanje s temi resničnimi dogodki, saj je na tem ozadju ustvaril prostor, v katerem se resničnost meša z blodnjami, sedanjost s preteklostjo, bolečina z ekstazo. Po drugi strani pa je tako ekstremno psihofizično stanje tudi izvrstna priložnost za igralsko transformacijo in Tom Hardy tu uprizori najbolj ekstremno preobrazbo svoje kariere. Dvainštiridesetletni Britanec kajpak še nima svojega oskarja in takšne biografske imitacije v slogu Christiana Balea so najboljši recept za vzbujanje pozornosti pri glasovalcih filmske akademije.