(INTERVJU) Ljubljana ni velemesto, ni Pariz

Cukrarna, nekdanja največja rafinerija sladkorja v habsburški monarhiji, nesrečno zatočišče za literate moderne Murna, Ketteja, ki sta tam umrla, Cankarja, tudi Župančiča, po obnovi že dobiva novo podobo sodobnega kulturnega centra, "največje galerije v tem delu Evrope". Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, katerega del bo tudi najnovejši kulturni center sodobnih galerijskih praks, je predstavil aktualno stanje investicije v degradirano urbano območje prestolnice. Zgodbo o prenovljeni Cukrarni so ta čas izdali v publikaciji Cukr, v kateri avtorji vizualizirajo vsa življenja dvestoletne zgradbe. Prispevati želijo k povečanju optimizma v času epidemije, pravi Peršin.

Enajst let že vodite Muzej in galerije mesta Ljubljane - MGML, ki združuje kar enajst ustanov in je največji javni zavod v Ljubljani. Združuje od leta 2008 Mestni muzej Ljubljana, Mestno galerijo Ljubljana, Galerijo Vžigalica, Galerijo Jakopič, Bežigrajski galeriji 1 in 2, Plečnikovo hišo, Arheološki park Emona, Kulturni center Tobačna 001, Spominsko sobo Ivana Cankarja ter Župančičevo spominsko zbirko. Kje je ključ uspeha dolgega mandata, vaša pravna podkovanost in obvladovanje kulturnega menedžmenta? Kako vam je v teh težkih časih uspel prodor s Cukrarno, ki bo po dolgih letih prva "novogradnja" v kulturi?

"Vsako vodenje institucije pomeni uskladitev mnogoterih interesov, hotenj, vizij. Pri tem je nujno poznavanje vsebin, ki jih vrednotimo in prikazujemo publiki. Pomembna je strokovnost in ne - dnevnopolitična aritmetika. Predvsem pa podpora tistih, ki zagotavljajo javnofinančna sredstva. Mestna občina Ljubljana verjame v naše delo in nam zaupa. Vse pa pade ali zraste na posameznikih, ki delujejo v kulturnih institucijah. Umno načrtovanje, zaupanje v svoje sodelavce sta predpogoj za uspešno delo. Ob tem je potrebna dobršna mera kreativnosti, iskanje novih vzvodov upravljanja, sodelovanja z okoljem, v katerem delujemo. Od znanosti, izobraževanja do turizma in gospodarstva. Pomembna je vpetost v mednarodni kontekst. Prav projekt Cukrarne bo odgovarjal na te zagate in priložnosti."

V kakšnem razmerju bo Cukrarna z drugimi galerijami in kulturnimi centri v Ljubljani? Mislim na Moderno galerijo, MG-MSUM in delno tudi Cankarjev dom. Je Cukrarna predvsem pridobitev Ljubljane ali celotne države?

"Moramo vedeti, da Ljubljana ni velemesto kot London, Pariz, New York. Samo število potencialnih obiskovalcev ima svoje limite. Tudi zato želimo vzpostaviti kredibilne produkcijske možnosti, ki bodo omogočale izvedbo projektov in jih najbrž v katerem drugem okolju ni mogoče udejanjiti na podoben način. Pomembno je, da presežemo domačijske okvire, da znamo pogledati izza ustaljenih vzorcev o majhnosti in razpremo pogled na širše mednarodne kontekste, ki nas obkrožajo. Vloga Cukrarne bo v sinergiji delovanja z ostalimi igralci v našem mestu ter Sloveniji in ne bo ponujala programov, vsebin, ki jih obstoječe institucije in njihovi obiskovalci že naslavljajo. Cukrarna ne bo muzej, bo prostor, kjer se bo domača in tuja umetnost, vsebina 'uprizarjala' na nov način s pomočjo malce drugačnih vsebinskih in produkcijskih izhodišč."

Uspelo vam je kljub vsem težavam slediti načrtovani časovnici gradnje. Odprtje bo tako, kot je bilo načrtovano, prihodnje leto. Začeli ste 2018. Neverjeten dosežek pravzaprav, posebej v današnjih koronskih časih?

"Projekta, ki je v veliki meri financiran tudi s pomočjo evropskih sredstev, nam ne bi uspelo voditi brez pomoči vseh deležnikov, ki so pri njem sodelovali. Moramo vedeti, da ima MOL posebno Službo za vodenje razvojnih projektov in investicij, ki pozna čeri vodenja gradbenih projektov. Sami tako velikega projekta nikakor ne bi uspeli razviti in voditi.

Potem je tu še nabor tistih, ki nam pomagajo pri snovanju programskih izhodišč, od nevladnih organizacij, posameznikov, umetnikov, do tistih, ki se vključujejo tudi v marketinške in oblikovalske pristope. Gre za cel kup znanj, ki lahko le ob sodelovanju prinesejo kompleksen vpogled in seveda tudi končni rezultat. Ravno smo izdali revijo Cukr, ki govori prav o tej povezanosti različnih sfer našega bodočega dela. Govori o participaciji, o poligonu skupnega razmisleka, kako naprej. Velik uspeh je, da delo na projektu poteka navkljub koronski krizi in se ni ustavil niti za en dan."

Vsebina Cukrarne bo zelo sodobno večmedijsko naravnana. Ne bo klasično pojmovano razstavišče, ampak veliko več, pravite v publikaciji, ki ste jo izdali.

"Sodobna umetnost ni enoznačna, uporablja večmedijske strukture, ki prehajajo iz ene v drugo. Cukrarna bo iskala priložnost za predstavitev večjih in manjših projektov, ki jih tudi zaradi samih prostorskih danosti ni bilo mogoče udejanjiti v drugih prostorskih okvirih. Kot je izpostavila bodoča programska vodja Cukrarne Alenka Gregorič: 'Želimo si, da bi glas javnosti prišel do nas, da ne bi postali hermetični, samozadostni, vase zaverovani, statični.'

Umetnost spreminja pogled družbe, če hočete, tudi kulturno politično orientacijo, ki pa je zdaj slaba, zelo slaba. Kultura in umetnost sta v tej krizi doživeli največje prikrajšanje ne samo v materialnih okvirih, temveč tudi v mentalnih."

V kakšnem razmerju bo Cukrarna do drugih vaših enajstih ustanov MGML? Bo tudi plesna umetnost, ki najbolj boleha za pomanjkanjem prostorov, našla tukaj prostor?

"V MGML ima vsaka lokacija, prostor, svoj profil, svojo vsebinsko strukturo, ki pa seveda skupaj nagovarjajo urbane atribute življenja v našem mestu. Od zgodovine, urbanizma, socialne dimenzije do sodobnoumetniškega ustvarjanja. Novi prostor bo prav gotovo prinesel nove orientacijske momente v delovanju lokacij, ne bomo pa jih drastično preformulirali. Cukrarna bo verjetno še najbolj izpostavila mednarodne kontekste naše pozicije - kje in kdo smo. Tako v odnosu do pomembnih mednarodnih umetniških tokov kot tudi o vlogi naših ustvarjalcev v poziciji do sodobnih umetniških praks. Prav zato je pomembno, da skupaj s SCCA načrtujemo domovanje Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje.

Sodobni ples in performativna umetnost sta dve izmed najbolj propulzivnih vej umetnosti v zadnjem obdobju in bosta prav gotovo našli svoj programski prostor v Cukrarni. V času vseobsegajočih virtualnih vsebin je prav živ stik umetnika s publiko še toliko bolj dragocen."

Kakšna bo v teh časih suhih krav, ki se bodo zaradi koronakrize najbrž še zaostrovali, vaša finančna podstat? Bo zasebnega, mecenskega vložka tudi kaj?

"Misel, da je najlažje nekaj zgraditi, najtežje pa zapolniti s programom in najti za to ustrezna sredstva, nam vseskozi visi nad glavo. Rahla prednost je to, da gre za evropski projekt in da se je MOL zavezal, da bo financiral programsko strukturo dela. Kar je že samo po sebi velika spodbuda. Seveda pa si želimo tudi financiranja iz neklasičnih virov, s katerimi imamo v Sloveniji zaradi neambiciozne zakonodaje vsi velike probleme, do njihovega dostopa. Naš namen je, da tu vpeljemo nove vzvode sodelovanj, iskanja priložnosti, ki bi to vrzel zapolnili."

Galerije so v svetovnih prestolnicah kot katedrale, kot romarska središča, kajne? Kako medresorsko delujete že zdaj v fazi priprav?

"Sodelovanje poteka že na nivoju priprav za kandidaturo Ljubljane za evropsko prestolnico kulture 2025, katere pomemben del je tudi projekt Cukrarne. Torej Ljubljana ne obljublja samo gradov v oblakih, temveč dejansko skrbi za izvedbo nove infrastrukture. To je njeno neposredno dejstvo. V pripravi kandidature je sodelovanje različnih deležnikov nujno in izvedba Cukrarne neposredno stremi k cilju sodelovanja, od gospodarstva preko turizma do socialne inkluzivnosti. Prav sodelovanje akterjev, ki na prvi pogled nimajo stika z umetnostjo, je pri tej ideji ključno. To prinese novo podstat razmisleka o vlogi kulture, umetnosti v družbi."

Koliko bo tradicija prostora - industrijska dediščina in prizorišče eksistencialne bede literatov moderne - vpeta v ustanovo?

"Slovenska literarna moderna se je rodila v veliki hiši, ki je spominjala na hiranje, na umiranje na obroke. Naša želja je, da bi ta bivša tovarna sladkorja postala tovarna umetnosti, odprt javni prostor izmenjave idej in novih priložnosti. To bo največji hommage ustvarjalcem, ki so takrat delovali v prostorih obupa in pomanjkanja."

S kakšno finančno konstrukcijo ste razpolagali in kako ste si zamislili vodstveno, organizacijsko strukturo Cukrarne?

"Vodstvena in organizacijska struktura mora odražati vsebinska izhodišča dela, ustvarjanja, če želite. Od klasičnih galerijskih poklicev mora stremeti tudi k prehodu k novemu kadru, ki bo imel produkcijske sposobnosti spraviti v življenje želeni program in imel možnost transformacije skozi krajše časovne sklope dela v prihodnje. Adaptacija na nove potrebe in iskanje novih znanj je tu nepogrešljiva. Umetniški vodji Alenki Gregorič in novi ekipi, ki bo rasla s Cukrarno, je treba zaupati in predvsem omogočiti vizionarsko delo. V smislu financ pa je treba vključiti vse razpoložljive resurse, ki bodo poskrbeli, da bo program narekovala vsebina. Denar ni vse, je pa veliko. Menim, da bo Cukrarna lahko služila tudi novim pogledom na to, kako financiramo umetniške, kulturne vsebine."