Če so knjige hrana za dušo, kakšna živila potrebujejo naše duše v teh časih, ko smo res veliko doma in veliko časa zaskrbljeni ter nemirni?
"Vidim, da se ljudje v težkih časih zatekajo k obojemu, h kulinaričnemu in literarnemu, saj je eno uteha za telo, drugo pa za duha. Je pa gastronomija z ekstremi visoke kuhinje in obsesijo kreativnosti za vsako ceno v zadnjem času zašla v slepo ulico, zato sam prisegam le še na klasiko, tako v hrani kot literaturi. Skratka, jesti jabolčni zavitek in brati Dickensa."
Je leposlovje tisto, ki nas lahko, če se mu predamo, najbolj pomiri, celo razvedri?
"Ko gre za terapevtski učinek knjig, nekateri prisegajo na zgodbo, češ da jih lahko odnese najdlje, drugi pa so spet pristaši dobre esejistike, saj ima ta lahko bolj neposreden in konkreten učinek. Barack Obama recimo trdi, da je skrivnost, kako je preživel leta v Beli hiši, v knjigah, pri čemer je bral tako ameriške klasike kot družbeno teorijo. Kot velikega bralca romanov često omenjajo tudi Davida Bowieja, ki da je knjige kupoval v eni zadnjih neodvisnih newyorških knjigarn McNally Jackson. Knjige so lahko navdih za vse, tako za Obamacare kot za Ziggyja Stardusta."
Se spomnite, katera dela so vas morda res spravila v dobro voljo?
"Čista zabava me praviloma dolgočasi in zato tudi pri knjigah ne razmišljam v teh kategorijah. Če potrebujem vbrizg motivacije in pretkane ironije, potem berem stripe, predvsem francosko klasiko iz let 1970, nazadnje pa sem spet prebral strip Quai d'Orsay, ki se dogaja na francoskem zunanjem ministrstvu in kjer avtorja pronicljivo secirata blazirane kuloarje svetovne diplomacije. Kot dobro mero intelektualnega humorja pa priporočam knjigo Žižkovi vici, ki nam pojasnijo, kako je edini pravi humor pač politično nekorekten, za mlade pa je danes aktualna Huda Ajda, deklica, ki je stripovsko nekorektna na svoj način."
Ste kdaj razmišljali, kako intenzivna so lahko čustva, ki jih v nas vzbudi branje?
"O tem razmišljam, odkar se ukvarjam z literaturo, bodisi kot avtor bodisi kot založnik, to pa je že dobrih štirideset let. Vseeno pa mislim, da je prava literatura kombinacija čustev in razuma, saj sledim Aristotelovemu načelu, da je edino resnično stanje za človeka nekakšna racionalna kontemplacija, saj bivanje v konstantni ekstazi ni vzdržno. Zato moramo tudi ekstatičnost nekako racionalizirati, in odličen primer je ravno literatura."
Kakšne literature bi se bilo morda dobro izogibati, da v nas ne vzbudi neprijetnih čustev, tesnobe, žalosti, celo jeze?
"Najbolj me jezijo neprofesionalno narejene, slabo napisane ali prevedene in malomarno urejene knjige. Če je knjiga izdana po visokih strokovnih merilih, potem je lahko dobra in v užitek vsaka zvrst. To so tudi načela, ki nas vodijo pri vsakoletnem izboru knjige leta na Slovenskem knjižnem sejmu."
Morda v teh časih še najbolj potrebujemo optimizem in toplino. Kaj bi predlagali, po katerih knjigah naj sežemo?
"Ena taka zimska knjiga o gorah in prijateljstvu je Osem gorà italijanskega avtorja Paola Cognettija, kjer se avtor sooča z napetostjo med urbanim in naravnim, med povojno 'bumersko' generacijo, ki je v gore hodila s kupi železnine, in pa mladimi plezalci, ki se v skalo povzpnejo lahkotno, skoraj brez opreme. Morda je to tudi metafora za duha našega časa."
"Če je knjiga izdana po visokih strokovnih merilih, potem je lahko dobra in v užitek vsaka zvrst"
Na TV Slovenija vas lahko spremljamo kot voditelja niza dokumentarnih oddaj 50 knjig, ki so nas napisale. Katere slovenske avtorje ste z oddajo ponovno odkrili in bi nam jih svetovali brati v teh dneh?
"50 knjig, ki so nas napisale, je serija, ki je tudi v meni samem, ko smo jo ustvarjali, vzbudila nove občutke do slovenske literature, saj sem nekatere avtorje ugledal v drugačni luči. Eden takih je recimo Ivan Tavčar, ki ga lahko postavimo ob bok kakemu Thomasu Mannu, ali pa Butalci Frana Milčinskega, ki sem jih znal v Ježkovi izvedbi kot otrok na pamet, pa sem zdaj šele zares dojel, kako globoko določajo naš nacionalni značaj."
V seriji oddaj, ki je del akcije ozaveščanja o slovenski literaturi, je v ospredju debata o klasičnih delih, ki so oblikovala slovensko družbeno zavest. Kak je bil odziv na to akcijo in kaj prinaša nova sezona?
"Akcija 50 knjig, ki so nas napisale, je plod skupinskega dela v okviru produkcijske hiše Vertigo, kjer nas tako scenariji, ki jih piševa skupaj z Valentino Smej Novak, kot režija, ki je bila v drugi sezoni v rokah Urše Menart, sproščeno, a hkrati strokovno vodijo skozi različne vrhove slovenskega ustvarjanja, pri čemer se moramo zavedati, da nas ni napisalo samo leposlovje, pač pa tudi tehnika in matematika. Zato poleg esejističnih del, ki jih manj poznamo, kot denimo Kulturni problem slovenstva Josipa Vidmarja, predstavljamo tudi Vegov Logaritmovnik in pa Krautov strojniški priročnik. In zelo vesel sem, ko slišim, da oddaje predvajajo tudi kot obogatitev šolskega programa, obenem pa slišim, da jih mladi često pogledajo samoiniciativno, za kar imajo gotovo zasluge tudi privlačne infografike."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
