(INTERVJU) Povprečni slovenski knjižni molj je visoko izobražena ženska srednjih let

Vaš magisterij je izšel tak, kot je bil pripravljen za "šolsko rabo", ali ste Življenja knjig z domačih knjižnih polic za založbo Kulturni center Maribor kaj modificirali? Urednik Dušan Hedl vas je poiskal, ko ga je navdušila vaša naloga?
"Besedilo monografije Življenja knjig z domačih knjižnih polic je sprva res nastalo kot magistrska naloga ob zaključku mojega podiplomskega študija založništva na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom dr. Mihe Kovača na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Že ko sem pisala nalogo, sem pomislila, da bi bila raziskava in celotno besedilo lahko zanimiva širšemu krogu bralcev, ne le tistim, ki se poklicno ukvarjajo s knjigami. Zato sem se tudi odločila za nekoliko drugačen pristop: v knjigi lahko najdete veliko zanimivosti tudi iz bolj poljudnih virov, na primer opisane so domače knjižnice slavnih osebnosti v zgodovini in danes, zgodovina zasebnih knjižnic na splošno, vključene so zasebne fotografije domačih knjižnic ... Leto po koncu študija se mi je želja uresničila, ko je mojo nalogo na spletu opazil glavni urednik založbe Kulturni center Maribor Dušan Hedl. Besedilo, ki se sicer ne razlikuje veliko od izvirnika, je bilo treba nekoliko prilagoditi in predvsem posodobiti nekatere podatke, saj so bile v času od konca mojega študija že narejene nove raziskave, s katerimi sem lahko primerjala svoje podatke. Najpomembnejša je bila raziskava Knjiga in bralci VI, ki so jo v preteklem letu izvedli dr. Miha Kovač, dr. Andrej Blatnik, dr. Samo Rugelj in Patricia Rupar."

Večerov Naš dom kot vir raziskave

Izjemno natančno ste se lotili dveh področij, povezanih s knjigo pri nas - na eni strani ste na osnovi pol stoletja Našega doma, Večerove revije za praktičnost, lepoto in kulturo stanovanja, v petih dekadah raziskali spremembe v notranjem načrtovanju stanovanj in vlogo knjig v njih, na drugi strani pa ste s pomočjo največje spletne knjigarne pri nas Emka.si izvedli raziskavo med kupci knjig. Ambiciozen podvig za mlado raziskovalko?
"Najlepša hvala! Če danes gledam nazaj, se mi zdi, da sem se raziskovanja lotila celo preširoko za potrebe zaključnega dela na drugi stopnji, preširoko, da bi lahko podrobno znanstveno obravnavala vsa področja, ki sem jih želela vanjo zajeti in med seboj povezati. Želela sem pridobiti čim širši pogled na domače knjižnice. Poleg omenjenih raziskav sem naredila pregled zgodovine domačih knjižnic, vse od prvih zametkov in dejavnikov, ki so privedli do njihovega nastanka, opisala sem pomen in vpliv domače knjižnice na človeka, domačo knjižnico sem analizirala v smislu opreme doma, hkrati sem obravnavala razlike med tiskanimi in e-knjigami, ki bi v prihodnosti lahko vplivale na spremembo domače knjižnice. Tema, ki sem si jo za raziskovanje izbrala sama, me je v tistem času res zelo zanimala, kar sem prepričana, da se tudi odraža v knjigi in jo dela zanimivo širokemu krogu bralcev. Upam, da bo moja knjiga navdihnila nove raziskave."
Vaše ugotovitve, ki so zelo reprezentativne, glede na široke vzorce, so mestoma presenetljive. Eno prvih presenečenj je, da zadnja leta vendarle ni takega upada zanimanja za knjige pri nas, kot je morda po nekih kazalcih, denimo minimalistični opremi stanovanj danes, videti.
"Glede na to, da sem se raziskovanja lotila kot študentka, sem imela res srečo, da sem (v sodelovanju s spletno knjigarno Emka) lahko pridobila tako širok vzorec. Anketa med kupci knjig je seveda pokazala pozitivne rezultate, vendar se moramo zavedati, da je na vprašanja odgovarjal specifičen vzorec ljudi, za katere lahko predvidevamo, da so bolj naklonjeni knjigam. Če dodamo rezultate raziskave Knjiga in bralci VI, vidimo, da dobra polovica (naključnih) anketirancev v preteklem letu ni kupila niti ene knjige, kar ni preveč spodbudno. Prav tako je skrb vzbujajoče dejstvo, da smo v času, ko izobrazba postaja vse bolj dosegljiva, pri nas spet dosegli delež nebralcev, primerljiv s tistim iz leta 1979, ko je bila raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji prvič izvedena. Spodbudne so ugotovitve, da se je v zadnjih letih število prispevkov o domačih knjižnicah v reviji Naš dom povečalo, kar nakazuje na porast popularnosti večjih domačih knjižnic. Seveda še vedno obstaja kar nekaj strastnih ljubiteljev knjig, ki svojo ljubezen in navdušenje širijo tudi med druge. Po lastnih opažanjih ob spremljanju kulturne scene in družbenih medijev se je od leta 2017, ko sem delala raziskavo, pri nas naredilo kar veliko v smeri oživljanja knjižne kulture in zdi se mi, da so tudi med mladimi knjige spet bolj 'moderne'. Seveda pa so med nami ljudje, ki sploh ne berejo, in ljudje, ki so knjige od vedno oboževali. Mislim, da je spreminjanje nebralca v bralca in obratno zelo težko, sploh ko je ta enkrat odrasel. Vsekakor pa ima lahko popularizacija knjige zelo velik vpliv na vse tiste, ki so že bralci, a berejo malo, da začnejo brati več. In to je zelo pomembno."

Knjiga bolj kot dekorativni predmet

Kako je pomen knjig v vsakdanjem življenju ljudi nihal skozi zadnjih pet desetletij?
"Na podlagi rezultatov moje druge raziskave, kjer sem analizirala letnike revije Naš dom na vsakih deset let od leta 1967, ko je revija začela izhajati, lahko vidimo, da pohištveni trendi predvidevajo vse manjši obseg domačih knjižnic v povprečnih domovih. Še sploh v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bila celotna dnevna soba organizirana okoli nekakšnega informacijsko-zabavnega družinskega središča, ki je zajemalo televizijo, nekoč tudi radio, gramofon ali glasbeni stolp, okoli katerih je stal masiven regalni kompleks, namenjen knjigam. Danes so se tudi naše dnevne sobe spremenile v skladu z navadami in uporabo novih tehnologij. V prostorih tako vidimo več manjših poličk, ki imajo večjo dekorativno kot uporabno vlogo in tudi knjiga se, odložena na kavču ali mizici, pojavi bolj kot dekorativni element v prostoru."
Preštevali ste knjige, objavljene na fotografijah v Našem domu, res zamudno opravilo?
"V NUK-u sem kar dobro zgulila sedež ob pregledovanju starih letnikov revije Naš dom, preko katere sem od leta 1967 opazovala spreminjanje pojava in pomena knjig v domovih Slovencev. Opazovanja sem morala, da sem lahko naredila kvantitativno analizo, strniti v spremenljivke - odločila sem se opazovati: število besedil z omembo knjig/knjižnih polic, število samostojnih prispevkov na temo umeščanja knjig v prostor, število fotografij/skic, na katerih so knjige in število upodobljenih knjig. Štetje posameznih knjig na podobah v reviji je bilo od vsega res najbolj dolgotrajno in zoprno, saj iz nekaterih fotografij ali skic težko razbereš, koliko knjig je na sliki, še posebno, če je teh veliko. Knjige sem res, kolikor se je dalo, poskušala prešteti, če pa ni šlo natančno, sem poskusila število čim bolj približno oceniti. Čeprav se morda sliši smešno, pa sem zelo vesela, da sem vključila to spremenljivko, saj se je pri analizi rezultatov izkazala za zelo pomembno. Ugotovila sem namreč, da se knjiga v novejših letnikih revije pojavlja na več fotografijah/skicah kot v preteklosti, kar bi nas lahko zavedlo k zaključkom, da je knjiga danes v prostoru prisotna bolj kot v preteklosti, vendar pa je število knjig na podobah pokazalo, da je kljub vsemu knjig na posamezni fotografiji veliko manj (npr. zgolj ena, nekoč pa je bila to cela knjižna omara). Ugotovila sem tudi, da novejše revije vsebujejo več podob in manj besedila kot v preteklosti, sploh v 60-ih, 70-ih letih."
V raziskavi kupcev knjig preko založbe Emka ste naredili vprašalnike - enajst vprašanj o bralnih navadah in velikosti knjižnic respondentov. Kakšne knjižne zvrsti prevladujejo v domačih knjižnicah? Najpogostejši bralci so ženske srednjih let, kajne?
"Če bi posplošili rezultate moje raziskave na podlagi spletne ankete kupcev spletne knjigarne Emka, ki sem jo opravila v letu 2017, je povprečni slovenski knjižni molj (torej intenzivni bralec in kupec knjig) visoko izobražena ženska srednjih let, ki ima v domači knjižnici nekje od 200 do 500 knjig (kar je nadpovprečno število glede na državno povprečje po raziskavi Knjiga in bralci), od tega manj kot 30 knjig v tujih jezikih. E-knjig ne bere in si želi, da bi se tiskana knjiga še dolgo ohranila. Na leto za lasten užitek prebere okoli deset knjig. Bere sicer večkrat tedensko, skoraj vsak dan (predvsem otrokom in knjige, vezane na delo, ki ga opravlja). Knjižnico obiskuje enkrat do dvakrat na mesec. V domači knjižnici ima največ otroških in leposlovnih knjig, kar nekaj strokovnih in nekaj biografij, leksikonov, slovarjev in enciklopedij ter kuharic in drugih priročnikov. Knjig za samopomoč ima malo, medtem ko je stripi ter duhovne, ezoterične in verske knjige ne zanimajo. Največkrat prebira določene izvode otroških knjig, večino drugih knjig iz domače knjižnice pa odpre nekajkrat na leto ali redkeje. Večkrat uporablja enciklopedije, leksikone, slovarje, strokovne knjige, priročnike in kuharice. Doma ima nekaj več kot deset metrov knjižnih polic, ki predstavljajo srednje pomemben del bivalnega prostora. Na policah svoje domače knjižnice želi imeti knjige, na katere je čustveno navezana, takšne, ki zrcalijo del njene lastne zgodovine in se z njimi identificira, ter knjige s poučno in informacijsko vrednostjo vsebine. Umetniški vrednosti vsebine pripisuje nekoliko manjši pomen, medtem ko ji estetsko oblikovanje tiskane knjige kot predmeta ne predstavlja velike vrednosti. Knjižnih polic ne poseduje prvenstveno zaradi estetskega učinka v prostoru ali atmosfere, ki bi jo knjige ustvarjale. Največji problemi, s katerimi se sooča v povezavi z lastno knjižnico, so pomanjkanje prostora, denarja in časa za branje. Večini anketirank in anketirancev najpomembnejši kriterij za željo po posedovanju določene tiskane knjige predstavljata poučna in informacijska vrednost njene vsebine, izjemno pomembna pa se jim zdi tudi čustvena navezanost na knjigo kot del lastne zgodovine in identitete."
V svojo raziskavo ste zajeli tudi bibliofile po svetu od Thomasa Jeffersona, Hemingwaya, Tita, zgodovino domačih knjižnic in njihovo spreminjanje skozi čas.
"Razvoj domačih knjižnic prav od njegovih zametkov lahko opazujemo vse od grške klasike, poznega srednjega veka in začetka renesanse, ko so se pojavili prvi trgovci z rokopisi, do razcveta razmnoževanja besedil z razvojem tiska v 15. stoletju in 19. stoletja, ki je z razširitvijo izobrazbe in bralne pismenosti omogočilo, da so knjige dosegle masovno javnost zahodnega sveta. V preteklosti je bilo posedovanje domače knjižnice znak izobraženosti, odličnosti in omikanosti. Imeti lastno knjižnico je bilo moderno in izobraženci so občudovali knjižne zbirke svojih kolegov in jih med sabo primerjali. Z dostopnostjo informacij preko novih medijev se je zmanjšala potreba po ogromnih knjižnih zbirkah v domovih povprečnih ljudi. Kljub temu mnogo uspešnih ljudi še vedno gradi mogočne zasebne knjižnice in jim pripisuje poseben pomen na svoji poti. Pri raziskovanju knjižnic slavnih bibliofilov sta me najbolj presenetila opisa knjižnic Erazma Rotterdamskega in Elona Muska. Medtem ko je največji humanistični učenjak svoje knjige oddal takoj po uporabi, so police doma uspešnega tehnološkega vizionarja prazne, saj pravi, da danes bere samo še s svojega iphona. Večina knjižnih moljev pa tudi v času virtualno dostopnega znanja, ko knjiga morda res izgublja svojo informativno vrednost, še vedno časti njeno simbolno vrednost in raje v roke prime te dišeče zvezke papirja, ki so več kot le njihova vsebina - so namreč tudi spomeniki naše preteklosti."