Klara Širovnik
Vilma Purič
To, kar se je dogajalo v času fašizma, ko je bila slovenščina povsem utišana, je zaznamovalo ljudi in življenja. Zgodovina je Trst tako zaznamovala, da tudi po koncu druge svetovne vojne nikoli ni uspel zaživeti sproščeno, pravi zamejska Slovenka dr. Vilma Purič.
Govoriti o identiteti v Trstu je zelo težko. Identiteta se je premikala in preobražala, obdobju hude asimilacije je sledila tiha povojna asimilacija. V zadnjih desetletjih je nastopilo obdobje deasimilacije - otroci iz italijansko govorečih družin zdaj prihajajo v naše šole, ker imajo kakšnega prednika, ki je bil Slovenec, včasih tudi iz radovednosti ali iz želje, da bi zadihali tržaško večkulturnost. "Naše šole so gotovo bolj odprte do večkulturnosti in večjezičnosti. Otrokom omogočijo, da na svet pogledajo nekoliko drugače."
Govoriti o identiteti v Trstu je zelo težko. Identiteta se je premikala in preobražala, obdobju hude asimilacije je sledila tiha povojna asimilacija. V zadnjih desetletjih je nastopilo obdobje deasimilacije - otroci iz italijansko govorečih družin zdaj prihajajo v naše šole, ker imajo kakšnega prednika, ki je bil Slovenec, včasih tudi iz radovednosti ali iz želje, da bi zadihali tržaško večkulturnost. "Naše šole so gotovo bolj odprte do večkulturnosti in večjezičnosti. Otrokom omogočijo, da na svet pogledajo nekoliko drugače."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
