Izbran tekmovalni program 57. Borštnikovega srečanja: 16 uprizoritev za sezono in pol, 9 iz nacionalnih gledališč, 2 spletni

"Letošnja festivalska izvedba je pripravljena v polnem obsegu, z vsemi programskimi sklopi, vključno s tekmovalnim programom in tradicionalno podelitvijo festivalskih nagrad, gostili bomo številne tuje in slovenske producente in Maribor bo ponovno epicenter slovenskega gledališkega dogajanja," je bil samozavesten direktor festivala Borštnikovo srečanje Aleš Novak.

Letošnji Festival Borštnikovo srečanje bo med 30. majem in 12. junijem, spremljevalni program, ki bo pester, vendar prilagojen dejstvu, da je tekmovalni program razširjen, bo predstavljen na novinarski konferenci meseca maja, ko bo znano tudi, kateri igralec dobi Borštnikov prstan.

Kot je povedal Aleš Novak, sta na oblikovanje programa vplivala dva pomembna dejavnika – še vedno epidemija in z njo povezane prekinitve ter prilagoditve gledališke produkcije ter premik festivalskega termina na pomladni čas. "Novi termin nam narekuje novo obdobje izbora, odslej bo to koledarsko leto. Te okoliščine so narekovale podaljšanje obdobja selekcije tekmovalnega in ostalih programskih sklopov – zato bo tudi obseg uprizoritev v letošnjem tekmovalnem programu precej večji od običajnega, kar bo prevladujoča značilnost programske podobe letošnjega festivala."

V tekmovalnem programu, ki je osrednji del festivala, bo uprizorjenih štirinajst predstav v živo, dve pa bosta predstavljeni na spletu. Predstave je izbrala Nika Leskovšek, selektorica tekmovalnega programa 57. Festivala Borštnikovo srečanje, ki si je od 1. julija 2020 do 31. decembra 2021 ogledala 210 gledaliških dogodkov, v konkurenco jih je prišlo 192, 152 si jih je ogledala v živo, ostale pa preko spleta ali videoposnetka.

O kriterijih in izboru tekmovalnega programa je Nika Leskovšek povedala: "Predstave, ki sem jih izbrala v tekmovalni program, pričajo o moči slovenskega gledališča in nujnosti obstoja sodobne gledališke produkcije v tem kritičnem civilizacijskem in družbeno-političnem trenutku. Zanje si želim, da jih vidi čim več ljudi. Gledališče v tem primeru namreč ni le zrcalo, ki kritično motri našo družbeno realnost in prepreke, pred katerimi smo se znašli kot družba, posamezniki in v prvi vrsti človeška bitja, pač pa učinkuje kot sredstvo, ki nam omogoča razumeti in procesirati nastalo stanje krize. V tem smislu učinkuje skoraj terapevtsko na obeh straneh rampe, pri gledalcih in ustvarjalcih, ter dviguje moralo, s tem ko ustvarja nove načine, kako vzdrževati visok nivo dialoga in kulture v družbi.

V tekmovalni program sem izbrala predstave, ki izstopajo po svoji umetniški kvaliteti in izpovedni moči, tiste, ki na estetski ravni učinkujejo kot celostno izdelane ter so me prepričale v kolektivnem kreativnem presežku in kvalitativno enakovrednem prepletu vseh uprizoritvenih elementov, in to ne glede na žanr ali obliko gledališča. Obenem je poudarek na tistih gledaliških predstavah, ki posegajo po za družbo relevantnih temah, imajo jasno izdelano idejno stališče in v tem kriznem trenutku posedujejo moč, da so sposobne v javnosti sprožiti določene polemike in tvorno zastavljati vprašanja o današnji družbi, vlogi posameznika in gledališča v njem, pri tem pa prevprašujejo obstoječe javne diskurze ter družbi nastavljajo moralni in etični kompas. Gre za predstave, ki se zavedajo lastne umeščenosti v lokalni ali širši družbeno-politični kontekst in aktualni trenutek. Predstave, ki uspejo na najbolj relevantne načine artikulirati pereče probleme današnjega časa in to počno na umetniško slikovit, silovit in prepričljiv način.

Izbrane predstave ne kažejo le zrcalne podobe našega trenutnega stanja, ampak se med seboj tudi nezadržno kalejdoskopsko komentirajo. Pa naj gre za razpadanje družinske celice, prikaz njenih disfunkcionalnosti ali nevzdržnega stanja bivanja med štirimi stenami, spopad z osamljenostjo in izoliranostjo sredi skupnosti; opozarjajo na diskriminacijo, nestrpnosti, posledične težave duševnega zdravja, depresije in izgorelosti, z njimi pogosto povezane finančne zagate in hiperprodukcijske pritiske neoliberalnega kapitalizma; obravnavajo podnebno krizo, (posledično) naraščanje problemov množične migracije in dojemanja kulturne integracije, opozarjajo na radikalne posledice nestrpnosti in nasilja zaradi verskih ali ideoloških razklanosti, ter kažejo še, slednjič, kako se človeku lastno sovraštvo obrne proti njemu samemu. Predstave tekmovalnega programa omogočajo zastopanost pluralnosti različnih osišč, spodbujajo k dialogu ter njegovemu razvijanju, obenem pa sprožajo zavest, da je umetnost tudi pomembna moralna in duhovna opora, način, kako lahko prebrodimo težke bivanjske situacije in jih ugledamo v drugi luči."