Jasmina Cibic v paviljonu na 55. Beneškem bienalu
Slovenska umetnica, ki deluje na področjih performansa, instalacije in filma, Jasmina Cibic, je prejela prestižno britansko Jarmanovo nagrado. Poimenovana je po britanskem filmarju Dereku Jarmanu. Podeljuje pa jo od leta 2008 v Združenem kraljestvu delujočim umetnikom za najbolj inovativne dosežke na področju filma. Nagrado je prejela za film Darilo in druga dela.
V ožji izbor se je uvrstilo šest umetnikov: Adham Faramawy, Georgina Starr, Guy Oliver, Jasmina Cibic, Larry Achiampong in Sophia Al-Maria. Jasmina Cibic se v nagrajenem filmu Darilo (The Gift) posveča političnemu obdarovanju s kulturo in vlogi tovrstnih darov v nacionalnih in političnih strukturah v času evropske krize v 20. stoletju. Stavba Oscarja Niemeyerja za francosko komunistično stranko v Parizu, stavba Združenih narodov v Ženevi in Palača kulture in znanosti v Varšavi, ki je bila dar Josipa Visarjonoviča Stalina, so lokacije v filmu. To je zgodba o tekmovanju v oblikovanju enega kosa umetnine, ki bi "držal skupaj narod", kot pravi eden od sodelujočih v filmu, ki bi pokazal, "kdo smo in kdo želimo biti". V filmu umetnik, inženir in diplomat predstavijo svoj primer štirim sodnikom, ki tehtajo, kaj umetnost pomeni posamezni državi, kaj take vrste darilo kulturi pomeni za naslednje generacije in kakšne obveznosti pridejo s takšnim darilom. Kot pove eden od sodnikov: dinamika v kulturi in filmu ustvarja dinamiko v narodu.
Že v svoji prejšnji filmski trilogiji je Jasmina Cibic raziskovala ikonično arhitrekturo in nacionalno identiteto, izhajajoč iz evropske zgodovine 20. stoletja in njenih ključnih trenutkov. "Odpuščajo številne direktorje muzejev, zato je krožila šala, da bo moja razstava zadnja v karieri tistega direktorja muzeja, kjer razstavljam," je dejala umetnica v intervjuju za Guardian. Kot pravi, so tudi v Združenem kraljestvu nagnjeni k populističnemu nacionalizmu, ne le na Poljskem in Madžarskem, kar je na svoji koži na Otoku izkusila tudi sama. Po brexitu je izgubila več angažmajev za razstave v angleških muzejih. "Povedali so mi, da bodo prenovili programe, da bo bolj ustrezalo lokalnim in nacionalnim interesom. Glede na naravo mojega dela to res ne bi moglo biti bolj bizarno," je dejala.
Umetnica, ki živi v Londonu že dve desetletji, je leta 2013 zastopala Slovenijo na 55. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah, navdih za svoje delo črpa v krizah evropske identitete v 20. stoletju. Na bienalu je začela intenzivneje raziskovati razmerje med politiko in kulturo. Naslednji razstavni projekt pripravlja na Novi Zelandiji.
