Petra Vidali
Saj veste, to je tista revija, ki ima najlepše naslovnice, če že ne po oblikovni, pa vsaj po "vsebinski" plati. Na naslovnicah revije so namreč risbe iz najlepših slovenskih slikanic, večkrat pa tudi najbolj ikonične risbe, ki so zaznamovale slovenska otroštva. Naslovnica zadnje, 115. številke, je na primer hommage Marlenki Stupica (in Eli Peroci), saj jo krasi ilustracija iz slikanice Moj dežnik je lahko balon.
Predvsem pa je Otrok in knjiga edina slovenska strokovna revija za vprašanja mladinske književnosti. Revija slavi pol stoletja, praznovanje pa traja kar tri leta. Leta 1971 je bila ustanovljena, dobro leto pozneje je izšla prva številka in šele letošnji letnik bo 50. letnik revije. Jubilej je revija danes zaznamovala s posebno, slavnostno tiskovno konferenco v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, na kateri so bili vsi člani uredniškega odbora (z izjemo dr. Sabine Fras Popovič): dr. Peter Svetina, Maja Logar, Tatjana Pregl Kobe, Darja Lavrenčič Vrabec, dr. Gaja Kos, dr. Barbara Pregelj, Robert Kereži in Darka Tancer Kajnih. Kereži je tajnik revije, Darka Tancer Kajnih pa dolgoletna glavna in odgovorna urednica.
Uredila je natanko 100 publikacij: 95 številk revije, eno neoštevilčeno simpozijsko publikacijo in štiri monografske publikacije. In s 1. februarjem se po 40 letih (so)kreiranja revije od nje poslavlja. Tudi ta mejnik so v Mariborski knjižnici, ki je založnik revije, primerno zaznamovali. Pretekli četrtek se je ravnateljica knjižnice Dragica Turjak, ki odhaja v pokoj na isti dan, v Sodnem stolpu pogovarjala z Darko Tancer Kajnih.
V pogovoru se je Darka Tancer Kajnih spomnila ne samo svojih začetkov pri reviji, temveč samih začetkov revije, ki je srečna posledica Festivala Kurirček in vizije ter volje predvsem dveh ljudi, Ignaca Kamenika in Darje Kramberger. Ob takrat še jugoslovanski strokovni mreži so si (že osem let pred dejansko realizacijo, leta 1963) revijo zamislili tako, da se njena uredniška zasnova v vsem tem času pravzaprav ni spreminjala. Kar se je spreminjalo, je bila dobra ali slaba volja izdajateljev in financerjev, vendar je v ključnem trenutku izdajateljske vajeti prevzela Mariborska knjižnica, za relativno finančno stabilnost pa ob programskem financiranju Javne agencije za knjigo skrbi tudi Mestna občina Maribor.
Revija je skupaj s Podjetjem za promocijo kulture Franc-Franc in Večerom leta 1996 ustanovila večernico, prvo vseslovensko nagrado za najboljše izvirno otroško/mladinsko literarno delo preteklega leta. Leta 1992 je bila tudi med ustanovitelji Slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost). Za svoj prispevek na področju bralne kulture, literarnoteoretične misli in kritike mladinske književnosti je leta 2003 prejela Glazerjevo listino. Med dejavnosti revije sodi tudi priprava simpozijev, posvetovanj in okroglih miz, s katerimi uredništvo (večkrat s soorganizatorji) osvetljuje aktualne teme in probleme mladinske književnosti.
Uredniki so predstavili zadnje tri številke, ob tem pa izpostavili tudi splošne značilnosti uredniškega koncepta, predvsem tematske rdeče niti in vključevanje vseh segmentov, zornih kotov, vseh ved in orodij, s katerimi se revija približuje svojemu objektu.
Darka Tancer Kajnih se je v tem času odlikovala tudi kot voditeljica pogovorov z literati. V štirih desetletjih se jih je nabralo več kot 400. Ker je na "svojem" pogovoru že napovedala pogovor s Ferijem Lainščkom o(b) novem romanu Petelinje jajce v začetku marca, je videti, da ta segment njenega dela ne bo zamrl z upokojitvijo. Reviji in dolgoletni urednici želimo vse dobro!
