"Tina Kozin v svoji tretji pesniški zbirki izkazuje nenavadno zrelost, ki se precej oddaljuje od glavnih tokov sodobne pesniške govorice, vsakršna oznaka bi bila tu seveda neprimerna in navsezadnje nujno abstraktna. Vsekakor gre za redko pesnjenje, katerega morda največja odlika je, da se za na videz skopimi, a vendar premišljenimi in celo preciznimi pomenskimi mrežami in imaginativno prodornostjo skriva neverjetna jezikovna energija, ki jo lahko ob površnem, morda pa celo ob drugem in tretjem branju zlahka spregledamo."
Tako je med drugim v obrazložitvi zapisal dr. Alen Albin Širca, predsednik žirije, v kateri sta bili še pesnica Bina Štampe Žmavc ter publicistka Lara Paukovič. Žirija je v finanlni izbor uvrstila pet zbirk, ki so izšle v obdobju med lanskim junijem in letošnjim majem:
Alja Adam: Privlačnosti (Center za slovensko književnost)
Esad Babačić: Včasih (LUD Literatura - splet)
Tina Kozin: Nebo pod vodo (Založba Litera)
Ana Pepelnik: Treš (LUD Šerpa)
Muanis Sinanović: Krhke karavane (Lud Literatura).
Odprtost za tisto drugo od nas samih
"Nebo pod vodo od nas, bralcev, terja veliko: potrpežljivost, zbranost, vztrajnost in predvsem odprtost za tisto drugo od nas samih, drugost, ki se nam vselej izmika in postavlja pod vprašaj naše miselne in bivanjske privajenosti. Ta drugost izstopa že v obeh naslovnih podobah: nebo in voda. Predvsem ta zadnja preplavlja celoten tok besedne materije. Zato je že na začetku: "reka", o kateri lirski jaz decidirano izpove: - "povsem zajezila me je". Ta voda, ki je pred vsemi besedami in podobami, priteka in odteka, se zliva in izliva, raztaplja, "išče reže v desetletjih roževine", prinaša življenje, radost, a tudi trpljenje in smrt. Podobe vode, vodovja, morja tako vzklicujejo paradoks življenja ali, če nam je dovoljeno uporabiti filozofski besedi, narave, biti same: v njeni sredi je prarana in prastrah: smrt mene in tebe. In prav tu se skriva presenetljiva moč, celo subverzivnost te poezije: če jo beremo zares, se pravi da sprejmemo težo teh besed, potem je ta zbirka lahko celo nevarna: spravi nas lahko v vrtinec, iz katerega za naš jaz - ego - morda ni več rešitve: morda po vztrajnem branju ne bomo nikoli več isti kot prej - toda ali ni ravno ta transformativna energija bistvo vsake dobre in resne literature?" (Iz utemeljitve)
Podelitev nagrade je bila nocoj v Narodnem domu v Celju. Ob Veronikini nagradi so podelili še zlatnik poezije za življenjski pesniški opus Milanu Jesihu ter nagrado Mala Veronika za najboljšo dijaško pesem Nini Bohnec. Večer je povezoval dramski igralec Matic Valič, nastopili pa sta pianistka Vita Kovše in mezzosopranistka Sara Briški Cirman, ki sta med drugim krstno izvedli skladbo Kraj Leona Firšta, ki je nastala po pesmi Milana Jesiha iz zbirke Jambi in je del širšega projekta novih glasbenih kompozicij, ki se navdihujejo v poeziji preteklih prejemnikov Veronikine nagrade.
"Neverjetna jezikovna energija, ki jo lahko ob površnem, morda pa celo ob drugem in tretjem branju zlahka spregledamo"
Pesnica Tina Kozin je urednica in radijska ustvarjalka. Zaposlena je v uredništvu za kulturo Radia Slovenija, deluje pa tudi kot urednica knjižne zbirke Stopinje pri LUD Literatura, pri istoimenski reviji pa je tudi urednica rubrike Proza. Za svoje kritiško delo je leta 2007 prejela Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Leta 2010 je izšel njen knjižni prvenec, knjiga poezije Mož s petimi podplati. Drugo pesniško zbirko, Šumenja, je izdala leta 2014.
