Ker slovenska vlada že od aprila ne obravnava zahtevkov za izplačila javnih sredstev za filmske produkcije, kar okrog 1300 filmskih delavcev in delavk že celo leto ostaja brez plačila, producenti in producentke pa so poleg honorarjev ekipam še več denarja dolžni drugim izvajalcem storitev, kot so prevozniki, ponudniki nastanitev in hrane, najemniki opreme, občine in drugi. Skupni dolg države do filmarjev naj bi znašal že blizu dva milijona evrov. Situacija je nekatere prignala do tega, da so sami vzeli kredite in iz lastnega žepa poplačali ljudi v socialni stiski ali založili denar za snemanje, saj bi sicer lahko ostali celo brez sredstev.
Kje se je zataknilo?
Nedopustni zaplet je zakuhala prejšnja vlada, ki je tik pred februarskim odstopom dodatno zbirokratizirala postopke za črpanje javnih sredstev nad sto tisoč evrov, kar je v kulturnem sektorju prizadelo predvsem film. Črpanje zdaj poteka tako, da po vsaki opravljeni fazi producent odda zahtevek za sredstva na Slovenski filmski center, ta ga pošlje naprej ministrstvu za kulturo, potem roma na ministrstvo za finance in od tam še na vlado. Na tem mestu nastopi nova vlada. Zahtevki za izplačila naj bi bili že od aprila v njenem predalu, a gradiva s strani odbora, ki jih predlaga v obravnavo in ki mu predseduje minister za notranje zadeve Aleš Hojs, še vedno niso našla poti na sejo. Sprva je bil izgovor za zamudo čakanje na rebalans proračuna, a po njegovem sprejetju se še vedno ni nič premaknilo. Kar je, razumljivo, še dodatno razjezilo filmarje in filmarke, ki so na robu preživetja in živcev, saj ne vedo, kako in kdaj bodo sploh lahko normalno delali. Organizirali so srečanje z mediji in objavili protestni video, ki opozarja na nevzdržno situacijo in v katerem nastopajo praktično vsi vidni obrazi slovenskega filma: od igralske zvezdnice Katarine Čas do režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki je avgusta začel snemati nadaljevanje kultnega filma Babica gre na jug, za kar so producenti morali najeti kredit.
Izživljanje nad ljudmi s pozicije oblasti
Eden izmed ustvarjalcev, ki ga trenutno stanje močno zadeva, je tudi režiser Darko Sinko, ki se mu že mesece odmika dokončanje celovečernega prvenca s pomenljivim naslovom Inventura. Hkrati s tem pa tudi honorar, ki bo sledil šele, ko bo producent ob dokončanju filma lahko oddal zahtevek v zgoraj opisano birokratsko proceduro, kar pomeni, da lahko nanj ob trenutni hitrosti delovanja vlade čaka vsaj še nekaj mesecev. "Film je v postprodukciji in obljubljajo mi, da bo do konca oktobra končan, a doslej se je rok že večkrat premaknil. Že zdaj se uspešno zadolžujem, da lahko preživim, in ko bo - kdo ve, kdaj - prišlo izplačilo, bom, upam, da na nuli," je sarkastično pojasnil nevzdržno stanje. Zaradi neizplačil in protikoronskih ukrepov se podirajo urniki za snemanja in postprodukcijo filmov, česar talec je tudi Sinkov film, a ta dodaja, da njemu niti še ne gre najhuje.
"Nekateri producenti so dolžni več kot 150.000 evrov, zadolžujejo se, da lahko poplačajo vsaj del dolgov in honorarjev. Številni ljudje so v socialni stiski, delovanje filmskih podjetij pa je močno ogroženo, saj ne zmorejo plačevati terjatev; od tega manjši del predstavljajo honorarji filmskih ekip, večjega pa stroški za prevoze, hrano, najemanje opreme, spanje. To je izživljanje nad ljudmi s pozicije oblasti. Po nepotrebnem nam v že tako težkih časih povzročajo stres in nad nami izvajajo psihološko nasilje. Še posebno težko je tistim, ki imajo družine. Država se je spremenila v Vegrad, saj gre za sistematično nespoštovanje pogodb in neplačevanje že izvedenih pogodbenih obveznosti. Pri tem je treba poudariti, da za to stanje ni kriva korona, saj so bile pogodbe podpisane že lani, predlani ali celo še prej. Gre za birokratsko norost! Na ravni države ne gre za velik denar, za filmski sektor pa je življenjskega pomena." Problem je tudi, da je velika večina filmskih delavcev in delavk prekarcev in so torej plačani po izvedenih projektih; ker nimajo rednih zaposlitev, ne morejo izkoristiti niti državnih nadomestil za čakanje na delo ali zaustavitev proizvodnje.
Filmske produkcije se podirajo kot domine
Posledice se kažejo tudi že pri prihodnjih projektih, je pojasnila režiserka in producentka Ida Weiss. "Smo v pripravah na snemanje, ki bi ga morali začeti pozimi, a ne vemo, ali bomo lahko začeli po planu. Neizplačevanje je tako za seboj potegnilo še kup drugih stvari. Snemanja so se začela zamikati, produkcije pa zamujajo. Posledično ne moremo formirati filmskih ekip, razdeliti tehnike, rezervirati infrastrukture. Stvari so se začele podirati kot domine." Od marca tudi že čakajo na sredstva za začetek produkcije in iz tedna v teden poslušajo obljube, ki se nikoli ne izpolnijo. Dodatne težave imajo producenti, ki so dobili sofinanciranje iz tujine, saj zaradi zastoja plačil v Sloveniji ne morejo začeti načrtovanega snemanja, s čimer kršijo pogodbene obveznosti do mednarodnih partnerjev.
Ob socialni in produkcijski katastrofi jih še dodatno pesti koronakriza. Na okrogli mizi Filmska in televizijska produkcija v času nove družbene realnosti je Weissova dva največja financerja slovenskega filma, Slovenski filmski center in RTV Slovenija, vprašala, kdo bo pokril večje stroške, ki bodo nastali z nabavo mask in razkužil, drugačno dinamiko snemanja, morebitnimi zamiki in potencialnim testiranjem članov in članic filmskih ekip. In od direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak ter direktorice SFC Nataše Bučar dobila odgovor, da ne ena ne druga institucija za to nimata zagotovljenih sredstev. Filmski center je sicer zaprosil za dodaten fond, s katerim bi pomagal kriti nastale stroške, a ta še ni odobren. Medtem so nekatere evropske države prav iz podpore Evropske unije za odpravo posledic epidemije brez dodatnih pogojev za producente v ta namen namenile dodatna sredstva. "Govorila sem s partnerji iz Luksemburga in tamkajšnji sklad je sam od sebe producentom odobrenih projektov že javil, da lahko računajo na 30-odstotno povišanje sredstev zaradi ukrepov, povezanih z virusom," je primer iz tujine navedla Weissova.
Sredstva do konca prihodnjega tedna?
"Zaradi novih birokratskih ovir je zelo oteženo črpanje sredstev. Za vsak film, ne glede na to, v kateri fazi je, moramo pripravljati investicijske dokumente, ki zdaj čakajo na potrditev v vladi. Sredstev za letošnje leto še nismo dobili, kljub temu da so producenti izpolnili obveznosti in da so bile pogodbe že davno pred korono podpisane. Posledično je praktično cel sektor brez plačil," je alarmantno stanje predstavila direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Po sprejetju rebalansa proračuna, ki sredstev za film ni zmanjšal, so dobili "tiho zagotovilo", da naj bi postopek do konca prihodnjega tedna končno stekel, kar bi omogočilo poplačilo zahtevkov za nazaj in nemoteno delo centra do konca leta. "Za naprej smo že v dialogu z ministrstvom, da se te birokratske ovire ukinejo. Že brez njih je sistem tako zbirokratiziran, da je filmu popolnoma neprijazen. V tujini so filmski centri sposobni film podpirati vedno bolj fleksibilno, glede na situacijo, pri nas pa to še vedno ni mogoče. Sistem je že brez te katastrofe za filmarje zelo zahteven, saj morajo svoj denar vnaprej založiti, izvesti posamezno fazo produkcije, potem pa jim ga mi vrnemo."
Film je gospodarska dejavnost in kot takšnega bi ga morala obravnavati tudi država, saj poganja ekonomijo na več področjih, kot so izdelava kulis, gostinstvo, hotelirstvo, prevozništvo, je dodala Bučarjeva. "Pametne države v Evropi so to prepoznale in po nastopu epidemije v sektor alarmantno vložile dodaten denar: Estonci in Litovci so dodali dva milijona evrov, Avstrijci 50 milijonov, Italijani pa celo več kot 130. Ne poznam pa nobene države, ki bi popolnoma ustavila dotok sredstev in tako še dodatno ohromila sektor. Za film je kontinuiteta nujna," je sklenila. Katastrofalne posledice so že vidne, evidentno tudi pri močno okrnjenem programu Festivala slovenskega filma, saj je Slovenija letos doslej posnela zgolj en celovečerni film, Vesolje med nami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
