Prešernovo gledališče Kranj
"Konec lanskega poletja ste predstavljali repertoar sezone vašega gledališča v letih 2021/22 in s posebnim poudarkom opozorili na uprizoritev drame Rudija Šeliga Kdor skak, tisti hlap. Pospremili ste jo z napovedjo: 'Historijo kranjskega velikana Rudija Šeliga pripravlja mlada ekipa ustvarjalcev, ki bo v presenetljivo aktualno dramo vnesla popolnoma sveže poglede novih generacij.' Besedilo naj bi režiral Dorian Šilec Petek, ki je takrat ob predstavitvi o njem povedal nekaj privrženih in tehtnih besed, premiera naj bi bila v januarju.
Rudi Šeligo
Ko pred dnevi obiščem spletno stran vašega gledališča, želeč preveriti, kdaj bo uprizorjena Šeligova igra, osuplo opazim, da je splahnela z repertoarja, saj se na njenem mestu priporoča in za sredino februarja napoveduje 'avtorski projekt' z naslovom Zadnji naj ugasne luč režiserja (prav tako) Doriana Šilca Petka, ki je tokrat napisal nekaj priporočilno pojasnjevalnih stavkov, kot na primer: 'Uprizoritev z odrskimi podobami raziskuje status quo in njegovo melanholično dimenzijo'," je v javnem pismu direktorju in umetniški vodji Prešernovega gledališča Kranj zapisal prevajalec, urednik, Prešernov nagrajenec Aleš Berger. Pismo je zaključil z vprašanjem, kam je "izginil 'kranjski velikan', čigar poprsje nas zdaj vse bolj samotno pozdravlja v preddverju vašega gledališča".
Direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak odgovarja, da je uprizoritvena ekipa ugotovila, "da morajo, če hočejo iskreno spregovoriti o temah in izhodiščih, ki jih drama razpira, razviti svoje avtorske odzive nanje. Tako zdaj končujejo predstavo z naslovom Zadnji naj ugasne luč. Uprizoritev bo avtorski projekt, besedila zanj so nastala med vajami, izhodiščnega, to je Šeligove drame, pa ustvarjalci ne bodo uporabili. /.../ Tudi sam sem z veseljem pričakoval uprizoritev Šeligove drame, med drugim tudi zato, ker je avtor osebno vezan na Kranj in Gorenjsko. Žal mi je, da je tokrat ne bomo uprizorili. Hkrati pa moram odločitev ustvarjalcev razumeti z vidika umetniške avtonomije in avtonomije ustvarjalnega procesa. Rudiju Šeligu in njegovi dramatiki se bomo znova posvetili aprila, ko načrtujemo izid zbornika člankov simpozija, ki se je odvijal na lanskem Tednu slovenske drame, z naslovom Magično gledališče Rudija Šeliga; predstavitev bomo pospremili z uprizoritvami odlomkov iz njegovih dramskih del. Prav tako se z dediči g. Šeliga že pogovarjamo o uvrstitvi katere od njegovih dram v programe prihodnjih sezon.
Odzvala se je tudi Fundacija Rudi Šeligo, sporočili so, da je "neuprizoritev kot izkazani odnos do Šeligovega dela globoko in surovo zarezala v zaupanje in pričakovanja dedičev avtorskih pravic del Rudija Šeliga, ki so dovolili in zaupali izvedbo dela ustvarjalcem Prešernovega gledališča". (pv)