V soboto, na dan, ko so ga odprli, so na 58. beneškem bienalu tudi podelili letošnje zlate leve. Podeljujejo jih v različnih kategorijah, nagrajence izbere strokovna komisija v dnevih pred uradnim odprtjem, ki so namenjeni specializirani javnosti.
Komisija je na razstavi May You Live in Interesting Times, na kateri se predstavlja 79 umetnikov, ki jih je izbral letošnji kurator Ralph Rugoff - vsak pa je imel na voljo dva razstavna prostora, v Arzenalih in Vrtovih, torej za dve deli ali dve seriji del - z zlatim levom nagradila ameriškega umetnika Arthurja Jafo, in sicer za video White Album, ki ga predstavlja v Vrtovih. V Arzenalih so na ogled njegove monumentalne skulpture pnevmatik z verigami, pretežno ready-made objekti, ki priklicujejo "podrejenost in upor, hkrati pa nas spomnijo na obdobje razcveta ameriške avtomobilske industrije, ki je priskrbela preživetje mnogim temnopoltim, asociirajo pa tudi na občutek svobode in mobilnosti, ki ga daje cesta", piše med drugim v katalogu. Jafovo multimedijsko ustvarjanje v prvi vrsti definira barva kože, vse njegovo delo je posvečeno "praznovanju njegove rase ali zaskrbljenosti in žalovanju zanjo". V nagrajenem videu Jafa preizprašuje na eni strani napetost med nasiljem in norostjo belske nadvlade (s posnetki grozljivih napadov na temnopolte in povračilnih ukrepov temnopoltih), na drugi pa govori o belcih, ki jih je srečal v življenju in jih vzljubil.
Svet, uzrt iz centra zahodne poloble
Breda Kolar Sluga, direktorica galerije, je izpostavila naslednja opažanja in pomisleke ob letošnji manifestaciji: "Blizu mi je kuratorjeva odločitev za dvojno predstavitev vsakega avtorja, eno v Arsenalih, drugo v centralnem paviljonu v Giardinih, torej za poudarek na pestrosti umetniških govoric vsakega umetnika. Prav tako mi je všeč, da je, tako pravijo, več umetnic, kar se je na beneškem bienalu zgodilo prvič.
Svetovna prireditev na našem pragu
Simona Vidmar, kustosinja v Umetnostni galeriji Maribor, je tako ocenila letošnjo izdajo bienala in njegov pomen: "Beneški bienale brez dvoma ostaja najpomembnejša prireditev na področju sodobne vizualne umetnosti in kljub številnim zablodam v nekem segmentu postaja vedno boljši. Letos je to dejstvo, da prvič v svoji zgodovini predstavlja uravnoteženo število avtoric in avtorjev. Čeprav trendovsko in z veliko zamudo, mu je uspelo postaviti mejnik oziroma skrajno točko, od koder ni več povratka.