Pri založbi Škuc tudi za letos načrtujejo kar nekaj publikacij, vendar hkrati poudarjajo, da so odvisni od rezultatov razpisa na Javni agenciji za knjigo RS. Njihova prva letošnja izdaja je antološka zbirka Tribade brez plemena kubanske slikarke, pesnice, pisateljice in prevajalke Anne Lidie Vega Serova (1968-). Knjiga združuje osemnajst kratkih zgodb iz različnih avtoričinih ustvarjalnih obdobij, s čimer predstavlja lep sprehod po njenem kratkoproznem opusu. Rdeča nit teh oblikovno dokaj raznolikih besedil so junakinje (in antijunakinje) v različnih življenjskih legah, ki se borijo za svoj prostor pod soncem in se srečujejo s samoto, z nezadovoljstvom, izkoriščanjem in drugimi izzivi. Knjigo je prevedla Sara Virk. Avtorica Serova, ki živi in ustvarja v Havani, naj bi junija nastopila na Živi književnosti v Ljubljani.
V prevodu Mateje Seliškar Kenda bo medtem izšla novela Antiboy nizozemskega dramatika in pesnika Valentijna Hoogenkampa (1986-). Protagonist se po preventivni mastektomiji namreč odloči za vmesno spolno identiteto, ki se mu zdi bolj naravna, s čimer avtor iskreno spregovori o trenjih, ki so tej radikalni odločitvi sledila v odnosih z zdravniki, prijatelji, družino in ljubimci.
Z Danskega prihaja roman Koža je elastična ovojnica, ki obdaja vse telo avtorja Bjørna Rasmussena (1983-). Slednji je ključna osebnost v sodobni danski poeziji, vzor mlajšim generacijam pesnikov, vendar pa piše tudi prozo. V prevodu Darka Čudna bo izšel njegov prvenec, v katerem se prvoosebni pripovedovalec, petnajstletni Bjørn, bori s prikrito istospolnostjo in z destruktivnimi mislimi. Kot pravijo pri založbi Škuc, je Rasmussenov jezik "izzivalen in pogosto hodi po rezilu britvice". Bjørn Rasmussen je leta 2016 za to delo dobil nagrado Evropske unije za literaturo.
Iz Velike Britanije bomo dobili prvenec pisatelja Gartha Greenwella, ki je z romanom Kaj ti pripada (prevod Suzana Tratnik) prejel britansko knjižno nagrado za prvenec leta. "Z lirično intenzivnostjo in presenetljivo erotičnostjo je Garth Greenwell ustvaril neizbrisno zgodbo o načinih, na katere lahko naše preteklosti in kulture, naše brazgotine in sramote oblikujejo to, kar smo, in določajo, kako ljubimo," so zapisali pri založbi.
Izšel bo tudi prvi neposredni leposlovni prevod iz osmanske turščine v slovenščino
Pomembna letošnja knjiga bo antologija Kraljice izpod rok urednice Nine Dragičević. Zbornik sestavljajo temeljni teoretski in leposlovni teksti o konceptih "draga" z vsega sveta ter kolaž tako novih tekstov v slovenščini kot redko videnih fragmentov iz zgodovine kraljic preobleke na Slovenskem. Popularizacija "draga" je namreč neizbežno zameglila njegova močna politična izhodišča in resne subverzivne konotacije, prav na to pa želijo s to knjigo spomniti.
Izšel bo tudi prvi neposredni leposlovni prevod iz osmanske turščine v slovenščino v knjižni obliki. Antologija Čas divjega tulipana: antologija osmanske lirike je zastavljena kot panoramski pregled nad celotno šeststoletno osmansko pesniško tradicijo.
Letos 50. obletnico praznuje film Jeanne Dielman, 23, quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), ki je bil v anketi revije Sight & Sound celo razglašen najboljši film vseh časov. Režiserka Chantal Akerman (1950-2015) je knjigo Moja mama se smeje začela pisati leta 2013, ko ji je umirala mama. Pisala je o svojem otroštvu, o pobegu njene matere iz Auschwitza, o katerem ta ni nikoli govorila, o svojih težavah z ljubeznijo do svojega dekleta in o svojem strahu, kaj bo storila, ko bo njena mama resnično umrla. To delo je pričel prevajati Andrej Peric, a prevoda ni dokončal, tako da to delo zdaj opravlja prevajalka Jedrt Maležič.
Na koncu izpostavimo še nadaljevanje prevodov romanov ameriške pisateljice Selby Wynn Schwartz (1975-). Po izidu avtoričinega odmevnega romana Sledeč Sapfo v knjižni program že postavljajo naslednjega, ki je s prejšnjim tudi tesno povezan. Kameleon pripoveduje o fascinantnem življenju Leopolda Fregolija, italijanskega hitro spreminjajočega se umetnika, ki se je rodil tik pred razcvetom filmske umetnosti. Kot opisujejo knjigo, gre za "ekstravagantno biografijo, napisano, kot bi bila vžgana na filmski trak". Prevedla jo je Nataša Velikonja.
