Pred dvema letoma je v javnosti zaokrožila informacija, da je prvič po 80. letih preteklega stoletja prodaja vinilnih plošč v ZDA prekosila prodajo zgoščenk. Tudi v Sloveniji prodaja gramofonskih plošč že nekaj let strmo narašča, prav tako tudi zanimanje za zbirateljstvo kultnih analognih nosilcev zvoka. Nedavno je domača založba Dallas Records ponovno izdala vinilne albume punk skupin Otroci socializma, Termiti, Lublanski psi, Paraf in Let 3.
Za tiste poslušalce, ki imajo "visoko stopnjo tolerance na drek"
Punk je zvrst, ki je bila od nekdaj primerna bolj ali manj za tiste poslušalce, ki imajo "visoko stopnjo tolerance na drek", če parafraziramo Mateja Volčina Lučnika, urednika portala "... tiuš men govoru kvaj pank!?", ki je pred tedni gostoval na okrogli mizi ob reizdaji omenjenih gramofonskih plošč.
Glasba, ki nikoli ni našla svojega mesta na komercialnih radijskih postajah, ni bila sprejeta med širšo publiko, saj je, za razliko od velike večine glasbenih zvrsti v poznih 70. in zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, izhajala iz negativnih čustev, nastrojenih proti družbi in vsem oblikam avtoritete. Jeza in frustracija sta vodili v upor in zavračanje sistema v obliki izbruha kreativne energije mladih, ki so se v tem duhu hitro poistovetili z omenjeno surovostjo, neposrednostjo in preprostostjo, ki jo je prinašal punk. Ravno zaradi te preprostosti in popolne nekomercialnosti je redko našel prostor na kvalitetnih nosilcih zvoka. "Toliko odličnih bendov smo imeli, a nihče od njih ni nikoli ničesar izdal. Punk je ponujal doživetje v živo," nam je pred pogovornim dogodkom v ljubljanski Galeriji ŠKUC zaupal kolekcionist, pevec zasedbe Carina in velik poznavalec slovenskega punka Marin Rosič. Nekateri so skladbe posneli, a zaradi finančne podhranjenosti plošč in kaset niso mogli natisniti in distribuirati. "Do albuma so prišli samo Pankrti ali pogojno Lačni Franz," je še dejal Rosič.
A zdaj je punk nazaj. In to na vinilu. Založba Dallas Records se je nedavno odločila ponovno izdati albume skupin Otroci socializma, Termiti, Lublanski psi, Paraf in Let 3. Ob tej priložnosti so v galeriji ŠKUC priredili odprto debato z akterji iz obdobja osemdesetih let prejšnjega stoletja in njihovimi zanamci, ki jo je vodil glasbeni kritik in publicist Igor Bašin - BIGor, ki se je ob socialnem, uličnem in (sub)kulturnem ozadju nastanka omenjenih izdaj lotil tudi vprašanja njihovega pomena za današnji čas.
Plošča luč sveta ugledala šele po 40 letih
"To, da imam danes vinil v rokah, mi pomeni ogromno. Presenečen sem nad odzivom mladih. Nisem računal na to, da bo ta plošča novo generacijo sploh zanimala. Zdelo se mi je, da je ta časovni stroj prevelik in da glasba ne nosi več te sporočilnosti, kot jo je takrat," je povedal Andrej Štritof, bas kitarist zasedbe Otroci socializma.
Ploščo so sicer posneli med letoma 1982 in 1986, izšla pa je šele leta 1998, dvanajst let po razpadu skupine. "Ko smo ploščo posneli, smo jo poslali v Beograd, kjer naj bi jo natisnili. Ne vem točno, kaj se je z njo zgodilo. Vem le, da je nikoli nisem videl," se še spominja Štritof. Na reizdaji vinilne plošče lahko slišimo 18 skladb, ki so povečini nastale pred več kot 40 leti, a vse do danes niso zaživele na želenem analognem nosilcu zvoka.
Gramofonske plošče veljajo za prvi tehnični izdelek, namenjen reprodukciji glasbe za osebne potrebe. Ljudje so jih množično uporabljali veliko večino 20. stoletja, njihova priljubljenost pa je postopoma upadla konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so trg preplavili digitalni zvočni mediji. A ne za dolgo.
Veliki povratek vinilk
Vintage, retro ali celo hipstersko. To so izrazi, ki so se kaj kmalu po letu 2000 prikradli v vsakdanji besednjak slovenske in druge mladine. Vinilka tako ni igrala vloge samo nosilca zvoka, temveč je postala zbirateljski predmet. Največji evropski obrat za tiskanje gramofonskih plošč najdemo v Haarlemu na Nizozemskem. Iz tamkajšnje stiskalnice v svet pošljejo kar 50 tisoč plošč dnevno. Tudi v Sloveniji je tovrstno zbirateljstvo vse bolj priljubljeno. V Ljubljani vsako leto priredijo mednarodni sejem gramofonskih plošč Ljubljana Vinyl Convention, ki vsako leto privabi številne obiskovalce, manjše sejme pa prirejajo tudi drugod po državi.
To opažajo tudi pri slovenski založbi Dallas Records. "Po navadi gramofonskih plošč ne tiskamo v večjih nakladah kot 300 kosov naenkrat. Povem pa vam lahko, da so vse punk izdaje ponatisnjene, saj vseh plošč zmanjka," pravijo na založbi. Soglašajo tudi s trditvijo, da zgoščenke počasi izginjajo z zbirateljskih polic. "CD-izdaje se absolutno ne prodajajo, razen kadar resnično ni ničesar drugega. Danes so zgoščenke le še 'merchandise' (tržno blago, op. p.), tako kot so bili včasih obeski za ključe," so še sporočili. Kljub temu še vedno izdajajo zgoščenke in sicer, "ker je to prerez umetnikovega dela čez neko obdobje. Še vedno je predmet, ki ga lahko podarimo za darilo in pomeni ravno toliko, kot bi pomenil obesek."
Poslušanje glasbe je ritual
Toda čemu taka strast do zbirateljstva gramofonskih plošč? "V principu je bolj kot zvok pomembna celostna podoba. Ovitek, dodatki, fotografije ... Ko odpreš ploščo, vidiš celosten produkt. Nekaj najlepšega na svetu," meni Marin Rosič, ki ga sedanje reizdaje punk plošč na vinilu vidno veselijo. "To so bendi, ki so si zaslužili tak nosilec zvoka, pa te možnosti svojčas niso imeli. Otroci socializma, Termiti, Lublanski psi - bendi, ki jim nikoli zares ni uspelo izdati albuma," pravi Rosič.
Poslušanja gramofonske plošče, pravi Rosič, ne more primerjati s poslušanjem glasbe na digitalnih nosilcih. "Ne razumem, kako lahko nekdo to prek računalnika posluša in na enak način uživa. Glasbo je najlepše poslušati tako, da si doma odpremo pivo, pripravimo ploščo, otroka 'steramo' drugam in 'nažgemo' gramofon. To je ritual," pripomni. "Že res, da imamo možnost digitalnega poslušanja glasbe. Tudi v vsakem učbeniku si lahko pogledamo sliko Mone Lise. Vprašati se moramo le, če nam je to dovolj."
