Koliko mladih je pomoč vlade v epidemiji sploh dosegla? Slovenija ni dežela za ustvarjalno mladino

Lani smo v časopisu Večer objavili prve izsledke raziskave kreativnega centra Poligon, ki so že po prvem valu epidemije kazali na veliko socialno ranljivost kulturno-kreativnega sektorja in neučinkovitost vladnih ukrepov za njeno ublažitev. Raziskovalki Eva Matjaž in Polona Černič sta se tokrat v analizi podatkov, zbranih z dvema vprašalnikoma za delavke in delavce v sektorju – lani spomladi in jeseni – osredotočili na mlade do 29. leta. Njune ugotovitve, ki sta jih črpali iz odgovorov 495 sodelujočih mladih v raziskavi, so več kot skrb vzbujajoče. Kljub pretežno visoki izobrazbi – kar 70 odstotkov jih ima najmanj višješolsko – si namreč v veliki večini ne morejo obetati rednih in dostojnih prihodkov ter varnih zaposlitev. Rezultati še kažejo, da kar polovice mladih v sektorju vladna pomoč v času epidemije sploh ni dosegla ali jim ni omogočila dostojnega življenja, zato v kar 84 odstotkih delo vlade ocenjuje kot nezadostno ali zadostno,

Številni na pragu ali pod pragom revščine

Sektor sam po sebi je sicer zelo mlad, saj sta po statistiki ministrstva za kulturo iz leta 2017 – v katero pa niti ni všteto delo prek študentskih napotnic in avtorskih pogodb – vsak peti delavec in delavka stara do 29 let. A sektor, ki je torej v veliki meri odvisen od mlade ustvarjalnosti, ne more poskrbeti tudi za varnost zaposlitev in primerno spodbudo: za nedoločen čas je bilo lani spomladi zaposlenih manj kot 10 odstotkov mladih, jeseni le še 6,4 odstotka; okrog 70 odstotkov jih je zaslužilo do 1000 evrov neto mesečno, pri čemer jih je dve tretjini v jesenskem merjenju ocenilo, da se jim je dohodek v času epidemije znižal ali zelo znižal, 69 odstotkov pa, da se je znižal ali zelo znižal tudi dohodek njihovega gospodinjstva. Pri tem jih skoraj tretjina živi s partnerjem, ki prav tako dela v kulturno-kreativnem sektorju, več kot polovica pa nima prihrankov oziroma ima le majhne, ki zadostujejo za preživetje do treh mesecev. Štirje od desetih pri tem za svoje bivališče plačujejo tržno najemnino ali odplačujejo kredit, pri čemer je treba dodati, da jih kar dve tretjini zaradi centralizacije sektorja deluje v Ljubljani, kjer so tudi najvišje najemnine, cene stanovanj in življenjski stroški.

Kar najbolj vzbuja skrb, je, da kruto realnost golega preživetja najbolj občutijo najbolj ranljive skupine. Dve tretjini sodelujočih mladih v pomladnem in jesenskem merjenju je bilo žensk, ki so na trgu dela že tako v podrejenem položaju. Najnižje dohodke imajo tiste in tisti z najbolj prekariziranimi statusi in predstavljajo kar 79 odstotkov vseh mladih delavcev in delavk, vključenih v raziskavo. Jesenski podatki tako kažejo, da kar 88 odstotkov vseh, ki delajo prek avtorskih pogodb, 69 odstotkov tistih, ki delajo prek študentskih napotnic, in 68 odstotkov tistih, ki delajo na črno, zasluži le do 500 evrov. Od teh jih kar 77 odstotkov poroča o največjem znižanju dohodkov, pri čemer je prav te skupine epidemična finančna pomoč skoraj popolnoma obšla. Skupno polovica mladih do pomoči, kljub temu da bi jo potrebovali, ni bila upravičena oziroma pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala za njihovo dostojno preživetje. Le 14 odstotkom mladih, upravičenih do državne pomoči, je ta pomagala premostiti poslovne težave, 30 odstotkov pa jih zanjo ni zaprosilo, ker je niso potrebovali. "Bistvena ugotovitev raziskave je, da je kar tri četrtine mladih popolnoma prekariziranih. Bizarnost njihove situacije je, da romajo od ene subvencionirane zaposlitve ali samozaposlitve do druge, od enega statusa do drugega, v krizah, kot je trenutna, pa najbolj nasankajo, saj po navadi padejo skozi vsa rešeta," opozarja Matjaževa.

Svoboda ni izbira, ampak edina možnost

Posledice se že kažejo z begom mladih iz sektorja, saj se z delom v njem enostavno ne morejo več preživljati. Podatki raziskave kažejo, da si le tretjina s svojim poklicnim poslanstvom lahko v celoti zagotavlja preživetje, preostali dve tretjini pa si morata zaslužek priskrbeti tudi z dodatnimi deli: na primer s podpornimi deli ustvarjanju v kulturno-kreativnem sektorju in z delom v gostinstvu, varstvu in negi, čiščenjem, prodajo, poučevanjem, delom v administraciji, fizičnimi in dostavnimi deli. "Kljub pogostim stereotipom o nezanesljivih milenijcih podatki kažejo, da so mladi pripravljeni poprijeti za marsikatero delo, saj jih kar 55 odstotkov dela na področju, za katero se niso šolali, 42 odstotkov jih dela na delovnem mestu, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe." Pri tem si jih kar 74 odstotkov želi zaposlitve za nedoločen čas, kar ubija tudi o mit o svobodni izbiri za takšen način dela: "Prekarna pozicija je edina, ki ostane."

Brezposelni in večinoma brez nadomestila

Matjaževa opozarja, da država prikriva dejansko stanje brezposelnosti z začasnimi, subvencioniranimi zaposlitvami in samozaposlitvami, ki so v kriznih časih najbolj na udaru. Skorajda takojšen vpliv epidemije na mlade delavce v Sloveniji je viden ob pregledu podatkov, ki so jih lani poleti zbrali v Sindikatu Mladi plus. Junija je bilo v evidenci republiškega zavoda za zaposlovanje prijavljenih 18.077 mladih brezposelnih, kar je bilo 20 odstotkov vseh brezposelnih v Sloveniji. A medtem ko se je v celotni populaciji brezposelnost med junijem 2019 in junijem 2020 zvišala za 26 odstotkov, se je med mladimi povečala za skoraj 44 odstotkov. Ključen razlog za ta večji skok brezposelnosti med mladimi v sindikatu razlagajo z iztekom pogodb za določen čas, obenem pa opozarjajo, da je bilo do nadomestila za brezposelnost zaradi kratke dobe opravljanja dela upravičenih le 18,6 odstotka mladih.

Mladi niso samostojni, ampak ne zato, ker ne služijo vojske

Poligon v maju nadaljuje zbiranje podatkov, Eva Matjaž pa zaradi vmesnega zimskega časa in dolgotrajnega zaprtja družabnega življenja in kulturnih ustanov pričakuje še hujše stanje. "Ob tem je neviden stres zaradi epidemije vedno večji, o čemer priča tudi raziskava NIJZ o psihičnem zdravju mladih. Veliko se jih je moralo znova preseliti nazaj domov, kar jih hkrati s pomanjkanjem dolgoročne perspektive pušča ujete nekje med otroštvom in odraslostjo." Po podatkih statističnega urada je leta 2018 vsak drugi 29-letnik živel v svoji primarni družini, medtem ko je bil leta 1991 v tej starosti doma s starši vsak peti. Po več kot letu dni epidemije bo stanje verjetno še slabše. Da imamo mlade, ki niso neodvisni, torej ni krivo, da ni več obveznega vojaškega roka, kot bi nekateri politiki, ki navijajo za njegovo ponovno uvedbo, radi prikazali, ampak pomanjkanje rednih in varnih zaposlitev ter dostojnega plačila za opravljeno delo. "Za začetek si moramo sploh priznati, kaj je problem, in ga nehati zakrivati z zavajajočimi statistikami. Potem nas čaka veliko korakov – od mehanizmov javnofinančnih spodbud do različnih oblik psihosocialne pomoči – da bomo katastrofalno stanje lahko začeli postopoma spreminjati," je prepričana sogovornica.

Medtem ko torej država ne zna poskrbeti za mlado prekarizirano generacijo in problema javno niti ne prizna, imajo težave z razumevanjem tega problema in nagovarjanjem mladih, kot kaže, tudi sindikati. "Problem pri sindikalnem organiziranju je verjetno to, da veliko ljudi sploh še ne ve točno, kaj je prekarno delo. Tudi prekarne delavke in delavci sami se ne prepoznajo kot del iste skupine, če ne prihajajo iz iste branže, mnogi pa ne priznajo, da so v tem položaju, saj vidijo druge, ki so še na slabšem. Dokler se to ne bo spremenilo in se prekarci ne bodo organizirali, se bo težko kaj premaknilo," je sklenila Eva Matjaž.

Omejen interes za edini program subvencij za zaposlovanje mladih v kulturi

V Sloveniji je trenutno na voljo le en program subvencij za delodajalce, ki na področju kulture zaposlujejo mlade do vključno 29. leta starosti, nam je pojasnila Irena Kržan, samostojna strokovna svetovalka pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Ta od leta 2016 s pomočjo Evropskega socialnega sklada vsako leto razpisuje subvencije v višini 5000 evrov za devet mesecev zaposlitve za polni delovni čas, možno pa se je prijaviti tudi za skrajšani delovni čas za daljše obdobje trajanja. V petih letih je doslej podelil 168 subvencij, čeprav jih je bilo na voljo 277. Ker denar še ni porabljen, je sklad zaprosil za podaljšanje in izvedbo vsaj še enega razpisa v tem letu. Predvsem v času zamrznitve dela zaradi epidemije je interes za subvencije pri delodajalcih močno padel, o čemer priča podatek, da je sklad leta 2017 podelil 53 subvencij, lani pa le še 26. "Zagotovo smo pričakovali večji odziv in potrebo za zaposlovanje mladih v tako podhranjenem sektorju. Že prej smo se morali zelo truditi, da smo našli delodajalce, ki bi jih to zanimalo, zdaj v času korone pa smo morali vložiti še večji napor," je komentirala sogovornica. Po analizi sklada je operacija sicer uspešna, saj se je kar pri polovici prijaviteljev zaposlitev nadaljevala tudi po izteku podpore, v večini primerov za nedoločen čas. Anketa, ki jo je JSKD opravil med prijavitelji, je pokazala, da bi jih veliko potrebovalo večjo subvencijo, ki bi krila vsaj pol stroškov zaposlitve, v višini vsaj okrog 7000 evrov.

Vzporedno s podeljevanjem subvencij sklad razpisuje tudi dopolnilna strokovna izobraževanja za mlade iskalce in iskalke zaposlitve v kulturnem sektorju. Interes je razmeroma velik, saj je izobraževanje doslej opravilo 226 udeleženk in udeležencev; pri tem v več kot dveh tretjinah prednjačijo ženske, največ prijavljenih pa že ima sedmo stopnjo izobrazbe. "Mladi so zelo vešči in pridni, tudi zdaj v času epidemije, ko izobraževanja potekajo prek spleta. Večinoma so z moduli zadovoljni in ocenjujejo, da so zelo kakovostni. Predvsem so jim v veliko pomoč, ko so najbolj ranljivi in čakajo na zavodu, da bodo lahko stopili na trg dela. Se je pa tudi tukaj kot velik izziv pokazalo, kako doseči tiste, ki bi jih to zanimalo," je pojasnila sogovornica. Izobraževalnih modulov je 13 in omogočajo brezplačno izobraževanje od 80 do 120 ur za zelo raznolike kulturne dejavnosti: vodenje gledališke šole in folklorne skupine, plesno in glasbeno poučevanje, likovno mentoriranje, filmsko in lutkarsko ustvarjanje, kreativno pisanje, organizacijo in produciranje kulturnih prireditev ter programov. Za dodatno pomoč pri izobraževanju je za udeleženke in udeležence JSKD doslej izdal tudi 12 priročnikov, tudi pri tem pa je zaprosil za podaljšanje operacije, saj je 20 odstotkov denarja še ostalo nepočrpanega.