Koliko šunda in koliko knjig s priznanjem Zlata hruška kupijo knjižnice?

Petra Zemljič
28.11.2020 06:00
Založniki opažajo vse večje razlike med splošnimi knjižnicami, te pa menijo, da svoje poslanstvo dobro uresničujejo
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Kako je pandemija vplivala na nakupovanje knjižničnega gradiva? Je res, da splošne knjižnice, ki so močan igralec na knjižnem trgu, saj si Slovenci knjige raje izposojajo, kot kupujejo, v tem času kupujejo manj? Preverili smo pri nekaterih mariborskih založnikih in splošnih knjižnicah v okolici.

 

​Javno vs. komercialno

Emica Antončič
Igor Napast

 

​Šole omejujejo nabavo

Milena Pivec iz Založbe Pivec razloži, da nekaj knjižnic redno in nemoteno nabavlja vse leto. V glavnem plačujejo redno, nekatere z daljšim zamikom. Določene knjižnice so pri nabavi vezane na sredstva, državna ali občinska, in včasih traja tudi dlje kot leto, da določena knjiga pride na vrsto za nakup. "Letos je bila ta prodaja zaradi koronavirusa še toliko bolj otežena. Kot vemo, so bile knjižnice nekaj časa zaprte, potem ko so se odprle, pa je bila komunikacija z uslužbenci zaradi varnostnih ukrepov dokaj otežena in v mnogočem odvisna od tega, ali je naš zastopnik ujel pravi trenutek. Kar veliko knjižnic redno sledi novim izidom in tudi samoiniciativno naročijo določene novitete. Poseben problem pa so šolske knjižnice, ki v velikem odstotku omejujejo nabavo. Opažamo, da se denar, namenjen za nabavo knjig, porabi za pokrivanje materialnih stroškov. Pri naši založbi sicer ne beležimo upada prodaje knjižnicam, verjetno zaradi programa, ki je očitno dovolj kvalitetno zastavljen in od katerega je seveda odvisno povpraševanje. Ne nazadnje je včasih vzrok nenakupa tudi razpoloženje zaposlenih, kakor koli že to razumete," meni Pivčeva.

 

​Na glas govoriti

Orlando Uršič
Igor Napast

 

​Slovenska knjiga ogrožena?

Dragica Turjak
Saso Bizjak

Izpostavi še, da v koronskem letu ne kupujejo manj, le dinamika dotoka gradiva in sredstev je zelo drugačna. "Problem, ki ga zaznavamo, pa ni le na strani knjižnice in naših uporabnikov, ki pozno dobivajo novitete. Je tudi na strani knjigotržcev, knjigarn in založnikov. Zaradi težkega gospodarskega položaja jih je namreč veliko popolnoma ustavilo izdajanje knjig ali pa delajo v zelo omejenem obsegu. Njihov položaj je zelo skrb vzbujajoč in upamo, da se bodo po prebroditvi krize razmere na založniškem trgu znova vzpostavile v primernem obsegu. Sicer bo slovenska knjiga v vseh pojavnih oblikah, tiskana, e-knjiga, zvočna knjiga …, ogrožena in s tem bodo ogrožene tudi knjižnice in kvaliteta našega javnega servisa."

 

​Okrnjeno ...

Saša Šega Crnič, vodja oddelka za nabavo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, potrdi, da je nakup gradiva v primerjavi s preteklimi leti okrnjen, saj ne morejo obiskati knjigarn, knjižnih sejmov ... "Vse sejemske aktivnosti sicer potekajo po spletu, pa vendar se ta način nabave in stika z gradivom in strokovno javnostjo ne more primerjati s tistim v živo. V knjižnici pri nabavi gradiva sledimo smernicam in standardom za splošne knjižnice ter povpraševanju in potrebam naših uporabnikov. Ker našo knjižnico obiskuje zelo različna paleta obiskovalcev, pri nabavi gradiva seveda upoštevamo širok spekter zanimanj, znanj, poklicev, področij … in glede na to kupujemo gradivo, ki vse te potrebe pokriva: kvalitetno otroško in mladinsko literaturo, leposlovje za odrasle, strokovno, študijsko in poljudno literaturo za mlade in odrasle bralce. Sledimo novostim na knjižnem trgu, spremljamo čim širšo mrežo slovenskih založb, poudarek dajemo tudi nagrajenim delom. Marsikdo ne ve, da je cena lahkotnega romana tudi do 40 evrov, nekatere strokovne knjige dosegajo ceno do 150 evrov in več, za potrebe naših uporabnikov pa je treba nabaviti seveda več izvodov enega naslova," je povedala. Direktorica Knjižnice Lenart Petra Kranvogel Korošec pa navaja, da nabava gradiva v teh časih poteka v skladu z nabavno politiko knjižnice, ki temelji na strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice ter potrebah in interesih lokalne skupnosti. "Nabavljamo različne vrste gradiva, namenjenega vsem starostnim obdobjem, saj želimo ponuditi širok izbor knjižničnega gradiva, ki ustreza potrebam uporabnikov po informacijah, željam po izobraževanju, kulturi, raziskovanju in razvedrilu. Res je, da v teh mesecih hitimo z nabavo, da nadoknadimo zaostanek, saj smo denar od ministrstva dobili zelo pozno. V nasprotju s prejšnjimi leti smo letos kupili več elektronskih knjig, ker sta se izposoja in povpraševanje po njih v času zaprtosti knjižnic zelo povečala. "

Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta