Koroški Slovenec na vrhu Burgtheatra: Prevetritev kulturne trdnjave

Koroškega Slovenca je na mesto direktorja ugledne avstrijske ustanove imenoval avstrijski socialdemokratski kulturni minister Thomas Drozda že pred dvema letoma. Njegov komentar tedaj je bil, da "je vesel, ker eno najpomembnejših gledališč v državi prevzema eden najpomembnejših režiserjev v državi". Kmalu po tem imenovanju je novi kulturni minister izšel iz ljudske stranke, Gernot Blümel, a Kušejevo imenovanje je o(b)stalo. Kušejev predhodnik na čelu Burgtheatra Matthias Hartmann je bil leta 2014 spektakularno odpuščen kot direktor, ker je bil odgovoren za velik davčni in finančni škandal v hiši. Pred časom je bil rehabilitiran: sodišča so ugotovila, da ni odgovoren. Sodstvo se še vedno ukvarja s tem, kako je škandal v resnici nastal.

20 premier na leto

Ni nepomembno, da se je kot režiser Martin Kušej posebej odlikoval v avstrijski dramatiki in se zavzemal za njeno uprizarjanje. Poleg Grillparzerja in Schönherra je režiral Nestroya, Hofmannsthala, Horvátha, Schnitzlerja. Kušej deluje tudi kot operni režiser. Med letoma 2004 in 2006 je uspešno vodil teatrski del Salzburškega festivala. Od leta 2011 je vodil Bavarsko državno gledališče v Münchnu - Residenztheater. Po 26 letih v Nemčiji se je jeseni kot režiser preselil na Dunaj, v Burgtheater. "Burg" je eno največjih in najpomembnejših gledališč na svetu, Kušej zavrača ime "burg", ne želi, da se njegovo gledališče enači s trdnjavo. Vendar pa je dobro pripravljen na sovražne napade, je dejal v intervjuju za Die Zeit.
Kako kaže Kušeju po prvih treh mesecih v Burgtheatru? Ko je nastopil, je za avstrijski Kurier izjavil, da si "želi škandalov samo na odru, nikakor ne v zaodrju". Glede nacionalne institucije, ki jo vodi zadnje tri mesece, pravi, da je potrebna dekonstrukcije, da je repertoarno zadnja leta v precej slepi ulici in da jo bo treba redefinirati v številnih novih pogledih. Burgtheater je eno najbogatejših repertoarnih, državno subvencioniranih gledališč na svetu: zaposluje 540 ljudi, na sezono ima 20 premier in 48-milijonski proračun. Ko je Kušej nastopil, je dejal, da ima z Dunajem precej neporavnanih računov in da ga ne zanima v teatru načrtovanje na dolgi rok. Zakaj neporavnani računi? Kušej se je že leta 2005 dogovarjal s tedanjim dunajskim kulturnim svetnikom Andreasom Mailathom-Pokornym, da bi prevzel vodenje Dunajskih slavnostnih tednov. Dogovori so bili že skoraj pri koncu, ko so imenovali Luca Bondyja. Kušej po tem ni skoparil s kritiko festivala.
Ko je v Münchnu uspešno prevzel tamkajšnji Residenztheater z 233.000 gledalci v sezoni, je k sodelovanju vabil tudi slovenske in hrvaške režiserje, med drugim Matejo Koležnik, Ivico Buljana in Oliverja Frljića. Tudi v Burgtheater je Koležnikovo povabil že v prvi sezoni svojega vodenja.

Bolj internacionalno

Kot pišejo avstrijski mediji, se je z novo sezono Burgtheatra veliko spremenilo. Kušej prevetruje avstrijsko kulturno trdnjavo. Ne gre le za programske spremembe, tudi videz ustanove se spreminja. Novi umetniški direktor pravi, da se skušajo otresti imidža kulturne trdnjave, ampak resnično postajajo gledališče - manj nacionalno, bolj internacionalno. Tudi vizualno podobo ustanove spreminjajo, bolj sodobna bo, ne toliko brezčasna.
Martin Kušej želi Burgtheater spremeniti v zatočišče opozicije - tak je bil naslov intervjuja s Kušejem v dunajskem časniku Der Standard. "Hiša naj postane bolj ženska in večjezična," je dejal Kušej, ki je od samega začetka skeptičen do koncepta nacionalnega gledališča. "Ne znam odgovoriti na vprašanje, kakšno bi moralo biti narodno gledališče v Avstriji. Gledališče mora biti svetovljansko, premikati mora meje. Tudi z izrazom nacionalno imam težave. Kako je to določeno? Z državno pogodbo? Z državnimi mejami, jezikom? V Avstriji govorimo različne jezike," je bil v intervjuju kritičen v svojem slogu Kušej. Napovedal je "evropski Burgtheater". Na novinarsko vprašanje, ali bodo poleg nemščine na odru še drugi jeziki, je pritrdil. "Navdušen sem nad tem, da se tukaj na Dunaju srečujem s toliko jeziki. To želim upoštevati. Rad imam jezike, sam jih govorim sedem."
Ljudje, ki vodijo velike institucije, morajo imeti zelo jasno politično stališče, takšno, za katero se zavzemajo v javnosti, meni. Umetniško dejanje je lahko in mora biti politično. "Nimam pomislekov, da bi se glasno in jasno izražal proti težnjam v FPÖ ali AfD," pravi. Kako gleda na tradicijo vodenja slovitega predhodnika Clausa Peymanna? Kušej pravi, da bi se zelo rad ločil od Peymannove dobe. "Danes je povsem drugačen čas. Nedvomno je delal dobro, vendar določene provokacije danes ne delujejo več. Danes se ne morem več prepustiti politični stranki, v kateri se počutim kot doma, s čisto vestjo." Na novinarsko vprašanje, ali si lahko predstavlja vlogo Burgtheatra kot zatočišča opozicije, je Kušej odgovoril, da si, da pa je zdaj vse težje. Gre za drugačno ideologijo in politiko.

Gorki ne more biti zgled - Burgtheater je tanker

"Gledališče bi bilo politično v najboljšem smislu, če bi postavljalo vprašanja, zavzelo druge vidike in ne le enostransko kritiziralo. Znano je, da sem bil v Münchnu vedno politično aktiven. Premiki z ulice so našli svoj odmev v gledališču Residenztheater. Sem demokrat. In vlada je moj delodajalec. A to ne pomeni, da bom nekritičen."