Po mesecih zatišja smo spremljevalci koncertov v organizaciji mariborskega Narodnega doma z velikim veseljem prejeli vabilo na koncert, ki bi sicer moral obogatiti večer 25. marca. V skladu s trenutno še veljavnimi varnostnimi ukrepi smo se v dvorani Union zbrali na nedeljski večer, 7. junija, in prisluhnili 4. koncertu letošnjega komornega abonmaja. Nastopila sta violinist Žiga Brank in pianist Petar Milić, ki v zadnjih letih tvorita uspešen duo, prepoznaven po izjemni kvaliteti interpretacij in tehtnih, klasičnih, a vsebinsko svežih sporedih. Med njimi je tudi projekt Glasbeni svet Sherlocka Holmesa, ki ga je zasnoval Domen Marinčič, Brank in Milić pa sta ga premierno izvedla v sklopu Festivala Radovljica leta 2016.
Tokratni spored je predstavil nekatera izmed najbolj očarljivih, dostopnih, lahkotnih, a nikakor lahkih delih dveh skladateljev, ki sta odločilno zaznamovala evropsko glasbo v prvi polovici 19. stoletja. Glasba je pritekla iz neusahljivega izvira liričnostni Roberta Schumanna, čigar Tri romance, op. 94, so izvirno bile napisane za oboo in klavir, vendar je že sam skladatelj predvidel enako ustrezne izvedbe, v katerih oboo lahko nadomesti klarinet ali pa violina. Cikel treh miniatur poklicnemu glasbeniku sicer ne predstavlja resnega tehničnega izziva, vendar izjemen učinek teh čustveno izjemno bogatih skladb temelji v celoti na ekspresivnosti in muzikalnosti interpretacije, kar pa tudi od najbolj tehnično podkovanega izvajalca zahteva povsem ločeno, višjo raven razumevanja in podajanja glasbene materije. Brank in Milić sta, v skladnem dialogu ter popolnem ravnovesju zvočne barvitosti in moči izražanja, podala izjemno skladno, povedno, intimno občuteno interpretacijo, ki je v celoti izpolnila potencial teh Schumannovih le navidezno lahkotnih stvaritev.
Dvorana zaradi ukrepov ni bila polna, glasba in vzdušje pa sta bila (po)polna
