(KRITIKA KONCERTA) Nadomestni solist kot izjemno presenečenje

Peti abonmajski koncert letošnjega Orkestrskega cikla v organizaciji Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor je k nam pripeljal težko pričakovano svetovno znano zasedbo - Švedski komorni orkester. Ob njem bi v vlogi dirigenta in hkrati tudi solista na klarinetu moral nastopiti mogoče še slavnejši Martin Fröst, čigar ime je zagotovo v veliki meri prispevalo k izrednemu zanimanju za ta dogodek. Žal pa je višja sila posegla v načrte in upe ter Martinu Fröstu onemogočila prihod v Maribor. Namesto njega je orkester vodila koncertna mojstrica Katarina Andereasson, kot solist na klarinetu pa je vskočil in koncert "rešil" Kevin Spagnolo. Kljub odpovedi in menjavi solista je dvorana Union po dolgem času bila povsem polna, kajti koncert je bil že več kot teden dni pred dogodkom razprodan.

Celoten spored je bil posvečen Wolfgangu Amadeusu Mozartu, natančneje delom, ki jih v svojem zadnjem desetletju ustavil v Pragi oziroma za tamkajšnje občinstvo. To se je izkazalo za izjemno dovzetnega, hvaležnega in predanega skladatelju, ki na Dunaju mnogokrat ni požel zasluženega uspeha. Kljub imenu je Švedski komorni orkester velika zasedba, povsem prilagojena izvajanju klasicističnega simfoničnega repertoarja. Orkester je bil vrhunsko pripravljen, Katarina Andereasson pa se je izkazala kot spretna vodja svojih kolegov. Med glavnimi značilnostmi njihovega očarljivega, barvitega zvena je vsekakor transparentnost - tako v smislu preglednosti partov kot tudi uravnovešenosti posameznih sekcij orkestra, kar tvori skladno in impozantno zvočno celoto. Zato je orkester očaral že s spretno izbranim uvodnim komadom - Uverturo k operi Don Giovanni, KV 527.

Sledila je koncertna arija za sopran in orkester Bella mia fiamma ... Resta, o cara KV 528, v kateri se je kot izvrstna solistka izkazala Mojca Erdmann. Prizor, zajet v prikupno glasbo in izjemno zahteven solistični part, je interpretirala podoživeto in prepričljivo, s skoraj brezhibno tehniko, jasno dikcijo in naravno lepim glasom, ki ga odlikujejo svetla barva, širok diapazon volumna in razkošen, a fokusiran vibrato.

Čeprav je verjetno veliko obiskovalcev obžalovalo odsotnost težko pričakovanega virtuoza Martina Frösta, nastop Kevina Spagnola nikakor ni bil razočaranje - kvečjemu nasprotno! Mladi, a na mednarodni glasbeni sceni že močno uveljavljeni italijanski klarinetist se je predstavil kot izjemen interpret v Koncertu za klarinet in orkester v A-duru, KV 622. Svoj part je podal ne le z bravurozno tehniko, temveč z nevsakdanje skladno in natančno oblikovanim tonom, virtuozno prefinjeno artikulacijo in fraziranjem, kakršnega le redko slišimo v takšnem skladju z orkestrom. Izvedba je dosegla tako visoko raven umetniške izraznosti, da je pustila vtis programske skladbe in razkrila vso genialnost Mozartovega enkratnega navdiha. Že do konca ekspozicije prvega stavka pa je bilo povsem jasno, da je karizmatični Kevin Spagnolo ne le zvezda večera, temveč tudi glasbenik, čigar karieri bomo prisotni vsekakor hoteli še naprej slediti in izkoristiti vsako naslednjo dragoceno priložnost, da mu lahko ponovno prisluhnemo v živo.

Dogodek je sklenila Simfonija št. 38 v D-duru, KV 504, imenovana Praška. Med njeno izvedbo smo lahko znova občudovali uigranost orkestra, njegovo zvočno bogastvo in izrazno moč. Težko je pisati o tako izjemno kvalitetnem dogodku, ne da bi se zapis bral zgolj kot zaporedje pohval. A vendar si tokrat nastopajoči glasbeniki zares zaslužijo iskreno občudovanje in pohvale. Enako pa velja tudi za Koncertno poslovalnico, katere strokovni sodelavci prirejajo vrhunske dogodke, prav tako pa so se sposobni v izjemno kratkem času odzvati na nepričakovane okoliščine. Dogodka niso zgolj rešili pred odpovedjo, temveč ohranili napovedano raven njegove kvalitete in občinstvu postregli s pravim glasbenim spektaklom!