Na 4. abonmajskem koncertu v Beli dvorani Gradu Rače sta 24. aprila nastopili flavtistka Živa Skrbiš in pianistka Neja Skrbiš. Na sporedu so bila dela: M. Blavet: Sonata L, Henriete s stavki Adagio, Allegro, Ara I, Presto, Ph. Gaubert: Ballade, S. Rahmaninov: Etudes Tableaux op. 33, S. Zyman: Sonata za flavto in klavir, R. Dick: Lookout za flavto solo ter V. Žuraj: Tango za flavto in klavir.
Pokoronski čas prinaša eksplozijo prireditev na vseh področjih - kot brstenje in vrenje v pomladnem koncertnem času. Pozna se tudi prisotnost publike, in to vsebuje neko posebno energijo. Ena takih prireditev je omenjeni koncert.
Koncertantki sta izbrali spored skladb, ki je kulminiral do polovice in nato ohranjal in stopnjeval energijo do zaključka koncerta. Tako smo na začetku slišali Sonato M. Blaveta L, Henriete v petih stavkih, ki odslikavajo znanje in uporabo instrumenta v tistem času, polnem podobnih skladb za to, tudi zdaj priljubljeno glasbilo. Dramatična Ballade Ph. Gauberta je v vseh pogledih učinkovito poznoromantično delo in postavi flavto (in klavir) v široko razprto polje ter daje interpretkama veliko možnosti poustvarjalnega zanosa. Kot intermezzo je na to odzvenela Etudes Tableaux Sergeja Rahmaninova za klavir.
Zymanova Sonata za flavto in Klavir s tremi stavki je "otrok" 20. stoletja z učinki, ki jih kot odlična skladba ima: virtuoznost, ritmična bravuroznost, kantilena in nemajhen časovni lok, ki zahteva vzdržljivega izvajalca - bila je umetniški vrhunec koncerta. Iz tega časa je bil tudi Lookout za flavto solo R. Dicka s poigravanjem dvoglasja. Za zaključek pa še skladba iz 21. stoletja - virtuozni Tango za flavto in klavir Vita Žuraja.
Živa in Neja Skrbiš sta prepričali z intenzivno igro, izjemno uigranostjo, muzikalno logičnostjo in z veliko energije
Flavtistka Živa Skrbiš in pianistka Neja Skrbiš sta prepričali s svojo intenzivno igro, izjemno uigranostjo tudi v kompliciranih ritmičnih komponentah, muzikalno logičnostjo in z veliko energije.
Odziv publike je pokazal, da tudi ta vidik lahko učinkovito soustvarja umetniški dogodek (saj je aplavz polne dvorane vztrajal tudi med odhodom s scene in prihodom nazaj). Za dodatek je bil še tradicionalni keltski napev The Boathmen v aranžmaju R. Larsona.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
