Levi v gozdu - in na običajnih festivalskih lokacijah

P. V.
22.08.2024 06:00

Danes se bo s projektom Skupne krajine začel Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti Mladi levi. Zaključil se bo 31. avgusta s praznovavanjem dvajsetletnice Stare mestne elektrarne kot kuturnega središča.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Skupne krajine so vabilo gledališča na razpotja med gozdom, travniki in njivami."
Chloe Cohen

Danes, 22. avgusta, se bo začel že 27. mednarodni festival Mladi levi. Tokrat festival pričenjajo v gozdu z velikim mednarodnim projektom Skupne krajine, nato pa se selijo v domicil festivala, na Tabor in v Staro mestno elektrarno, kjer festival zaključujejo 31. avgusta s praznovanjem 20-letnice delovanja Stare mestne elektrarne kot pomembnega središča sodobne uprizoritvene umetnosti.

"Pred dvajsetimi leti smo festival pričakovale z evforijo – Mladi levi 2004 so se začeli z odprtjem Stare elektrarne. Scena je dosanjala del sanj, realizirala del ambicij in uresničila del dolgoletnih prizadevanj. Z otvoritvijo smo se poklonile ustvarjalkam in ustvarjalcem tako imenovane tretje generacije in napovedale sodoben produkcijski center. Napovedale smo tudi transformacijo festivala v celosezonski mednarodni program - ukinitev festivala Mladi levi," se je ob jubileju spomnila Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker. "Festivalska transformacija v sezono je naletela na odpor na več ravneh: delno na ravni okoliščin – na primer finančno in promocijsko je težje vzdrževati mednarodno sezono kot pa festival; nasprotovanje pa so izrazili tudi najbolj ključni deležniki – umetniki ter občinstvo. Mladi levi so se tako na veselje ekipe, občinstva, ustvarjalcev, tehnične ekipe … leta 2006 vrnili v festivalski format." A snovalke niso izgubile poguma poskusiti drugače, še pravi. Zato letos začenjajo drugače, v gozdu. 

Skupne krajine v Koseškem borštu

"Skupne krajine so vabilo gledališča na razpotja med gozdom, travniki in njivami. So nežen in spoštljiv vstop v naravo, pa tudi premislek o vlogi ljudi, ki si krajine prilaščamo in jih krojimo po svoje, obenem pa smo od njih popolnoma odvisni. Celodnevna izkušnja nas za izhodišče opremi s pelerinami, stolčki, repelenti in slušalkami ter pošlje po stezi od ene do druge predstave, kjer se srečamo s sedmimi raznolikimi performativnimi doživetji, vmes pa vplete sproščen klepet, druženje in piknik."

Veliki mednarodni projekt povezuje evropska mesta od Avignona in Lozane do Berlina, Milana, Girone, Lizbone, St. Pöltna in Ljubljane, zavod Bunker je koproducent. Zamislila sta si ga Stefan Kaegi (na Mladih levih je gostoval kot član kolektiva Rimini Protokoll s predstavami Cargo Sofia-Ljubljana, Mnemopark in Radio Muezzin ter projektom Parallel Cities) in Caroline Barneaud, umetniška vodja švicarskega gledališča Vidy. K sodelovanju sta povabila še druge umetnice in umetnike z raznovrstnimi praksami. V vsakem mestu se zgodijo drugačne Skupne krajine, saj so predstave prilagojene na lokalno okolje in soustvarjene ter izvedene z lokalnimi sodelavkami in sodelavci: italijanska umetnika Chiara Bersani in Marco D’Agostin v sodelovanju s slovensko performerko Uršo Urbančič; španski dvojec El Conde de Torrefiel; portugalska umetnika Sofia Dias & Vítor Roriz v sodelovanju s slovenskim režiserjem Klemnom Markovčičem in igralcema Ano Urbanc ter Brankom Jordanom; turško-belgijska umetnica Begüm Erciyas in nemški umetnik Daniel Kötter  v sodelovanju s slovenskim snemalcem Mitjo Legatom; švicarsko-nemški režiser Stefan Kaegi v sodelovanju s slovensko režiserko Tjašo Črnigoj in gosti; ameriško-nemški skladatelj Ari Benjamin Meyers v sodelovanju s slovenskimi glasbeniki ter francoska umetnica Émilie Rousset v sodelovanju s slovenskima performerkama Natašo Živković in Barbaro Kukovec ter mladim ljubljanskim kmetom Žigo Štrukljem.

Skupne krajine bodo prve štiri dni festivala, od 22. do 25. avgusta, nujne so rezervacije vstopnic.

 

Festivalski premik v mesto

V drugem delu festivala, ki bo potekal na ljubljanskem Taboru in v Stari elektrarni, se bo zvrstila vrsta raznolikih umetniških dogodkov, od intervencij v javnem prostoru in predstave v okviru Krpanja nevidnega – mednarodne koprodukcije (Bunker, Maska in Orla), več mesecev trajajočega skupnostnega projekta, ki sta ga zasnovali slovenska dramaturginja in teoretičarka Bojana Kunst ter hrvaško-francoska umetnica Ivana Műller s sodelavkami in sodelavci, do plesne predstave Tretji dialog: V pokrajini italijanskega koreografa Alessandra Sciarronija in kolektiva Colletivo Cinetico in sola Oprostite, cvetovi norveško-bolgarskega umetnika Fredrika Petrova. S predstavo Mrmranje se predstavlja norveški kolektiv Susie Wang, z interaktivno instalacijo Draga Laila pa palestinsko-britanski umetnik Basel Zaraa. Turški umetnik Nadir Sönmez v performativnem predavanju Diyarbakir. Turizem. Romanticizem. Aktivizem. razkriva kurdski LGBTIQ+ aktivizem, italijanski kolektiv Mali Weil v mističnem a hkrati racionalnem filmu Gozdovi: priklic raziskuje koncept gozda, južnokorejski umetnik Jaha Koo pa v predstavi Haribo kimči, ki je prav tako nastala v Bunkerjevi koprodukciji, na stojnici s korejsko hitro hrano preučuje kulturne identitete in družbena razmerja. Z identitetami in skupnimi zgodbami, na katerih slonijo zamišljene skupnosti nacionalnih držav, pa bodo skozi Fun Fact popeljali slovensko-estonski umetniki Primož Bezjak, Eero Epner, Branko Jordan, Mart Kangro, Katarina Stegnar in Juhan Ulfsak. Predstava je sicer že imela premiero.

Na festivalu pripravljajo tudi Debatne kafane. V prvem pogovoru bodo o skupnih prostorih kot o prostorih potenciala za reparativne prakse razmišljale jordanska umetnica Ala Younis, slovenska teoretičarka Bojana Kunst in hrvaško-francoska umetnica Ivana Müller, moderirala ga bo Klara Drnovšek Solina. V drugem pogovoru pa se bosta o skupnostnem upravljanju in samoorganizaciji prostorov pogovarjali srbska arhitektka Dubravka Sekulić ter slovenska krajinska arhitektka Maja Simoneti, pogovor bo moderirala Bojana Piškur.

Zlate strele in Zlati časi

Ob dvajsetletnici so se v Bunkerju odločili, da začnejo podeljevati sezonske nagrade. Zlate strele bo podelila petčlanska komisija, ki je v sezoni 2023/2024 izbirala presežne ustvarjalke in ustvarjalce, predstave, kulturne delavke in delavce, projekte in programe.

Špela Frlic, Lea Kukovičič, Toni Soprano Meneglejte pa so iz nabora spominov in misli ustvarjalcev, producentov, gledalcev in gledalk, skupnosti Tabor in skupnosti Stare elektrarne v sodelovanju z glasbenikom Tomažem Gromom ustvarile Zlate čase - zvočno časovno potovanju v živo. 

 

 

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta