Melita Forstnerič Hajnšek
Ko so ocenjevali preteklo gledališko sezono hrvaškega gledališča, s poudarkom na žanrsko raznovrstnih teatrih Zagreba, so kritiki izjemno izpostavili slovenskega režiserja Jerneja Lorencija in njegovo predstavo v Zagrebškem gledališču mladih - ZKM Eichmann v Jeruzalemu.
Kritičarka Nina Ožegović na Tportalu rekapitulira gledališko leto 2019 v Zagrebu takole: "Dominirali so družbeno relevantne teme, pop gledališče in izvrstni domači dramski teksti." Gledališke hiše so se končno začele razlikovati po svojih repertoarnih politikah, še doda. "Kot da so teatri tekmovali med seboj, kdo bo dal na program več premiernih naslovov.
V zagrebškem ZKM so bili tudi v letu 2019 v ospredju družbeno angažirane teme in projekti, kot so Mladež bez boga Boruta Šeparovića (letos smo si jo lahko ogledali tudi na Bitefu), Lorencijev Eichmann v Jeruzalemu in predstava Mi in oni. V Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) Zagreb so prevladovala sodobna, nova in drugačna branja klasike, kakršen je bil Idiot Dostojevskega. Tudi Dramsko gledališče Gavella se po letih iskanja začenja profilirati, meni avtorica, in sicer s pomembnimi klasičnimi predstavami, kot je Marinkovićev Kiklop ali Krleževa Gospoda Glembajevi.
Tudi pomembna gostovanja so obeležila preteklo sezono, med njimi Ostermeierjevega Sovražnika ljudstva ali Pogovorov o ljubezni Jerneja Lorencija v koprodukciji med Slovenijo, Albanijo, Črno goro in Italijo. Tudi Sebastijan Horvat je odmevno gostoval v Zagrebu z na Bitefu nagrajeno predstavo Ali: Strah ti poje dušo, Vito Taufer pa z Baalom. Zanimive so kategorije, ki si jih avtorica izbere.
Kot najboljšo predstavo v letu 2019 Ožegovićeva omenja Lorencijevo Eichmann v Jeruzalemu. Predstava ni le aktualizirala problema holokavsta in njegovih uničujočih posledic, ampak je z gledališkimi sredstvi razgalila tudi lokalni problem, ki je v današnjih razmerah relativiziranja ustaškega pozdrava in dejstev o taborišču Jasenovac pereče vprašanje. Hannah Arendt in njeno poročilo o sojenju vojnemu zločincu Eichmannu 1961. ter njena radikalna teza o banalnosti zla so rabili ustvarjalcem predstave kot izhodiščna točka za osebno raziskovanje po meandrih družbene, zgodovinske in družinske dediščine. Predstava presega okvire gledališča in je pomemben kulturni in družbeni dogodek, meni avtorica.
