Mariborski Balet z Edwardom Clugom v znamenitem Bolšoju

MOSKVA (od naše poročevalke)

Umetniški vodja mariborskega Baleta SNG Edward Clug, slovenski plesalec in koreograf romunskih korenin, ki ga je 1996. odkril kot koreografa pokojni režiser Tomaž Pandur pri predstavi Babilon, nas zadnjih petnajst let razvaja z izjemnimi koreografskimi preboji na tuje odre. Postaja eden najbolj zaželenih sodobnih koreografov na prestižnih baletnih odrih Evrope in sveta. Tudi njegove mariborske predstave - od Tanga do Peera Gynta, od Radio & Juliet do Posvetitve pomladi - so gostovale in še gostujejo po vsem svetu. To, kar se dogaja v Moskvi od danes do četrtka, pa je nesporno eden najsijajnejših vrhuncev mariborskega in slovenskega (ne le baletnega) gledališča v vsej njegovi zgodovini. V znamenitem Državnem akademskem gledališču Bolšoj v Moskvi bosta jutri, 23. julija, in v sredo, 24. julija, dve predstavi celovečernega sodobnega baleta Peer Gynt po koreografski zamisli Edwarda Cluga.

V Rusiji tradicionalno zaželeni gostje

Zadnje desetletje je mariborski balet SNG s Clugovimi koreografskimi stvaritvami tradicionalno zaželeni gost prestižnih in zahtevnih ruskih baletnih odrov. Večkrat so se mariborski baletniki s Clugom predstavili že v zibelki svetovnega baleta, v Sankt Peterburgu. Tam so v prestižnem Marijinem gledališču nastopali na znamenitem festivalu Zvezde belih noči in trikrat v okviru festivala Dance Open v Aleksandrinskem gledališču, in sicer s Clugovima baletoma Sacre du printemps, Posvetitev pomladi in Peer Gynt ter z baletnim trojčkom Leva desna, leva desna. Tokrat pa se bo po lanski uspešni premieri umetniškega vodje Cluga v Bolšoju s Petruško Stravinskega na znamenitem moskovskem odru predstavil še baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Na tem odru so doslej nastopili kot gostje tako prestižni ansambli, kot so Balet pariške opere, Kraljevi balet iz Londona, Stuttgartski balet. To bo absolutno eden od vrhuncev v zgodovini mariborskega gledališča, eden najsijajnejših ob letošnjem stoletnem jubileju. Tega se zaveda tudi celoten ansambel.

Eno največjih na svetu

Moskovsko gledališče Bolšoj je ena najpomembnejših opernih in baletnih hiš na svetu. Njegova bogata zgodovina sega v leto 1776. Državni akademski Veliki teater Rusije je ustanovila cesarica Katarina Velika. Beseda "bolšoj" v ruskem jeziku pomeni velik. Bolšoj je resnično eno največjih baletnih gledališč na svetu s približno 220 plesalci. Bolšojeva gledališka stavba iz leta 1856 je v strogem centru Moskve. Od leta 2002 ima ob zgodovinski dvorani še nov oder, na katerem bodo nastopili mariborski baletniki.
Najbolj znana ruska gledališka, operna in baletna hiša je v več kot dvestoletni zgodovini preživela tri požare, vojne vihre in revolucije, zato se je je že zdavnaj prijel vzdevek "prekleto gledališče". Eden najstarejših in najbolj uglednih baletnih in opernih ansamblov na svetu je sprva zadovoljeval kulturne potrebe kronanih glav, nato komunističnih veljakov, nazadnje pa je postal še ena redkih kulturnih vezi med Rusijo in Zahodom.
Bolšoj je svojo prvo zgradbo dobil leta 1780, na desnem bregu reke Neglinaja v ulici Petrovka (zato so Moskovčani to gledališče imenovali Petrovski teater). Zgradba je bila svečano odprta 30. decembra 1780 in bila v funkciji do jeseni 1805, ko je pogorela. Od 1806. je Bolšoj postal eno od carskih gledališč. Nova klasicistična zgradba je bila odprta leta 1825. Trideset let je služila namenu, 1853. pa jo je prizadel požar. Od nje so ostali samo kamniti deli. Obnovljena zgradba Bolšoja je bila leta 1856 zgrajena kot popolnoma nova in bistveno večja zgradba. Ob koncu 19. stoletja je Bolšoj zrasel v mogočno gledališko institucijo, njena operna in baletna produkcija ruskih in drugih evropskih avtorjev je imela močan vpliv na te umetniške zvrsti po vsem zahodnem svetu. Po oktobrski revoluciji je Bolšoj dobil svoje drugo manjše prizorišče, leta 1961 pa tudi tretje s kapaciteto 6000 gledalcev, ki je bilo adaptirano v prizorišče za velike spektakle.
Bolšoj je preživel oktobrsko revolucijo, obe svetovni vojni in razpad Sovjetske zveze. Po številnih odlogih se je rekonstrukcija glavne zgradbe, težka skupno kar 500 milijonov evrov proračunskega denarja, začela 2005. in je trajala vse do leta 2011. Po obnovi so Bolšoj, ki so mu vdihnili imperialni blišč, pretresali mnogi škandali, ki pa institucije z izjemnim ustvarjalnim potencialom niso omajali.