Marko Jakše bo ponovno razstavljal v Kibli. Razstavo z naslovom Proti toku napovedujejo kot "manifestativno zavračanje strukture sodobnega umetniškega prostora, ki se ukaluplja v birokratske mehanizme in diktate. Neusmiljeno iskreno obdela terminološki aparat, ki vlada v našem prostoru in času: projekt, koncept, študija, sodobnost, serija, ciklus, kustos, intelektualec, teorija, razumeti in sodobnost, z vsakim pojmom opravi posebej." Razstava je dvodelna; danes, v petek, 17. januarja, ob 18. uri jo odprejo v ArtKitu na Glavnem trgu, ob 20. uri pa v KiBeli.
"Nesporno je, da je človek po svojem bistvu religiozno bitje. Vendar ne v obstoječih togih, lažnivih in okrutnih indoktrinacijah, temveč tisto, kar destilira bistvo dobrega in lepega v človeku. Motivacijski element religije mora biti prefinjen instrument, ki pomaga krepiti ali celo sploh ohraniti to dragoceno in zlorabljeno bistvo človekovega bivanja. Ali bi to rešilo človeštvo, dvignilo raven humanosti, medsebojno ljubezen? Ne. Vendar se je treba boriti, četudi je videti brezupno. In natanko tako vidimo umetniška dela Marka Jakšeta: kot zdravilca človeške duše, kot prevajalca duše v njeni pretanjenosti in večplastnosti, sprejemanju neznosne bolečine, kot tolažnika, ki usmerja navzgor (in navzdol), ki sveti z umetnostjo v temi z veščinami čuječega prisluškovalca in pretanjenega znalca, z umetnostjo, najlepšo med človekovimi delatnostmi. Slike, kot so Bela čreda, Rekonvalescenca, Bela žlica in nebroj drugih, vedno novih, destilirajo dobro in lepo, so najtoplejša tolažba in najučinkovitejše zdravilo. To je najtežja naloga, ki jo zmorejo le pravi duhovniki – ne samozvani in poimenovani, ampak taki pravi, redki svečeniki, kot je Marko Jakše. A ni to nekaj najboljšega in najlepšega, kar lahko umetnost da?" pred otvoritvijo pravi kustosinja Aleksandra Kostić.
