Markus Imhoof: Migranti, čebele in paradižnik

Kristina Božič
21.05.2019 08:51

Švicarski scenarist in filmski režiser tudi v Sloveniji predstavlja svoja filma Eldorado in Več kot med. Pravi, da bi nekoč rad posnel grozljivko za otroke o denarju. "Denar je razlog, zakaj se svet obrača, kot se. V smeri ekonomske moči in egoizma," pravi ustvarjalec, ki na film postavlja podobe, ki prevprašujejo družbo. Njegov prvi in drugi dokumentarec o švicarskih zaporih in konjih v vojski sta bila oba cenzurirana - prvi sedem let, do leta 1975, drugi pa je bil v originalni verziji prikazan šele leta 2002.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrea Zonta

​Kaj vas je vodilo pri snemanju dokumentarca Eldorado?
"Danes bodo ljudje prej pokazali empatijo do insektov kot do soljudi. Zgrozil sem se ob zavedanju, da je danes lažje narediti film o čebelah, ki bo uspešnica, kot film o ljudeh. Z migranti sem se prvič srečal, ko je k nam prišla italijanska deklica med drugo svetovno vojno. V Švici judom nismo podeljevali statusa beguncev. Če so bili judje, niso mogli biti begunci. Podobno kot danes migrantom, za katere oblasti presodijo, da bežijo zaradi ekonomske stiske. Tedaj je bila zame vse skupaj ljubezenska zgodba. Upal sem, da če lahko pogledamo na te zgodbe skozi ljubezen, lahko razumemo, za kaj gre. Zaradi Giovanne sem migriral v Italijo in danes živim med Nemčijo, Italijo in Švico. Nemški filozof Nicolaus Cusanus je dejal, da je središče vesolja povsod. Vsak človek je središče vesolja, zato izključujočega središča ni nikjer. Mene je kot otroka begalo, kako lahko vsi sebi rečemo jaz. Kako si ti lahko jaz, če sem jaz jaz? A če si si na to odgovoril, si našel odgovor, zakaj."
A Giovanna v filmu pravi, da sta morda pod istimi zvezdami, a vi ste vendar na drugi strani.
"Da, ker imam pravi potni list. Lahko potujem tako rekoč kamorkoli. Drugim njihovi dokumenti tega ne dopuščajo. Zakaj? Če ste temnopolti, nimate zares možnosti, da boste študirali v Zurichu."
V filmu opozarjate, da migracije poganjajo in usmerjajo ekonomski interesi – od nekdaj. Lahko so migrirali delavci, ne pa deklice. Danes oblasti tolerirajo izkoriščanje migrantov, raje jih demonizirajo, kot da bi uredili njihov status in omogočili, da zahtevajo svoje pravice.
"Dva družbena programa sta želela odpraviti nehumanost: krščanstvo in komunizem. Ne enemu ne drugemu ni uspelo: jazi nekaterih so bili vselej večji in pomembnejši od jazov drugih.
Danes se spet krepi nasprotovanje ideji združene Evrope, Združenih narodov in enakopravnosti ljudi. To me straši, a vem, da gre za neprestan boj za napredek. Straši me, da se obračamo tako zelo v napačno smer. Kot da bi nam bilo predolgo predobro.
Ko sem proučeval čebele, sem videl, da ljudje vse manj denarja porabimo za hrano. Ne zanima nas, kaj jemo, hranilnost, da je le okus dober. Še manj nas zanima, kako je nekaj pridelano. V Eldoradu vidimo sodobno suženjstvo v Italiji na plantažah paradižnika. V Švici domovi za starejše brez migrantk iz Eritreje in od drugod ne bi mogli delovati. A migrantski delavki država ni pripravljena priznati mednarodne zaščite, četudi je bila zlorabljena, posiljena in mučena v Libiji. Grozi ji deportacija, ker trdijo, da ne šteje, saj so se ji grozote zgodile na poti in ne doma. Travma, človek ... to jih ne zanima. Istočasno pa bi razvijali robote, ki bodo skrbeli za starejše."

Markus Imhoof (na desni) na strehi hotela Park ob urbanem čebelarju Gorazdu Trušnovcu
Andrea Zonta
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta