Menuett für Gitarre (zu 25 Schuss) je v Nemčiji izšel 10. marca letos. V kratkem času je postal knjiga meseca na avstrijski radijski postaji Ö 1 in se uvrstil tudi na vplivni seznam najboljših ("Bestenliste") nemške radijske postaje SWR. "In to kot edini prevod, vse drugo so izvirna nemška dela!" pove prevajalec romana Erwin Köstler.
"Z Zupanom se konkretno ukvarjam od leta 2010, ko sem osnoval knjižno serijo Slowenische Bibliothek. Takrat sem pridobil Aleksandra Studna Kirchnerja za prevod dela Potovanje na konec pomladi. Po izidu leta 2013 so nemški kritiki ta prevod zelo pohvalili, Zupana pa sprejeli kot pravo odkritje. Stik z berlinskim založnikom Sebastijanom Guggolzem je leta 2018 vzpostavila takratna ekipa Javne agencije za knjigo okrog Renate Zamide, ki se je zelo prizadevala tudi za Zupana. Tako je nastalo sodelovanje z uglednim založnikom, ki izdaja le knjige, o katerih je prepričan, in to v zelo lepih izdajah. Tako je nastal prevod Menueta za kitaro."
"Vsekakor zahteva Zupan prevajalca z veliko prevajalskih izkušenj," pravi prevajalec, in sam jih zagotovo ima. "Treba pa je bilo napisati tudi obširne pripombe glede na obravnavana zgodovinska dejstva in na strukturno medbesedilnost, ki označuje ta roman. V spremni besedi pa sem na kratko opisal zgodovinsko ozadje nastanka romana, da bodo imeli bralci tudi s te plati substančno informacijo pri roki. Zavestno pa sem se izogibal primerjavam z drugimi svetovnimi avtorji, saj bi te le vodile proč od teksta, ki se mi zdi prav edinstven in neprimerljiv v sklopu evropske in svetovne književnosti. Morda bodo kdaj primerjali druge avtorje z Zupanom ali ga bodo kanonizirali in kar rutinsko omenjali, ko se bo govorilo o vojni (ali protivojni) literaturi 20. stoletja, kot izstopajoč primer. Recenzije, ki so doslej izšle, so obetavne, čakamo pa še tisto veliko recenzijo, ki bi ga dejansko umestila v sklop kanonizirane literature."
No, recenzija v pomembnem Neue Zürcher Zeitungu, ki jo je napisal Jörg Plath, Zupanov roman postavi v primerjalni kontekst, vendar ne samo vojne literature. Avtor med drugim zapiše: "Kombinacija izobrazbe in moškosti daje bralcu nekaj trdoerotičnih prizorov, ki se izmenjujejo z osupljivimi boji in daljnosežnimi refleksijami eksistencialista o 'industriji smrti', ki je povsod okrog nas že od Auschwitza, kar spominja na obup Güntherja Andersa. Menuet Vitomila Zupana je obsežen, sodobni vojni in razvojni roman, ki nas spomni na Célina, Sveva in Joycea. Da je ta avtor pri nas še vedno neznan, tudi po letu 2013, ko je izšel nemški prevod romana Potovanje na konec pomladi, je popolnoma nerazumljivo, nepoznavanje pa je mogoče pojasniti samo z majhnostjo države, v kateri se je rodil." Jörg Plath potem v recenziji poskrbi za nekaj biografskih dejstev, izpostavi zlasti Zupanovo zaporniško obdobje, fascinira ga njegovo pisanje pesmi "s črnilom iz rje straniščnega vedra, krvi, kave in pepela".
Od Cankarja do Mojce Kumerdej
Erwin Köstler (1964) je literaturolog in renomirani prevajalec slovenske literature v nemščino. Njegovi prevodi so zaslužni za dober sprejem literature sodobnih slovenskih prozaistov, na primer Franja Frančiča, Sebastijana Preglja, Andreja E. Skubica in Mojce Kumerdej. Za prevod njenega romana Kronosova žetev je lani prejel nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz slovenskega jezika v nemščino. Leta 2010 je za literarno posredništvo prejel Lavrinovo diplomo.
Še pred sodobnimi avtorji in ob njih pa se je Erwin Köstler posvetil prevajanju slovenske klasike prve polovice 20. stoletja. V njegovih prevodih je Ivan Cankar zazvenel v nemščini in se vrnil na Dunaj pravzaprav, prevedel pa je tudi Kosovelove Integrale in prozo Slavka Gruma.