Ministrstvo za kulturo je v ponedeljek, tri dni po objavi razpisa za sofinanciranje produkcije mini serije po predlogi romana Draga Jančarja To noč sem jo videl, razpis umaknilo. Tako so se odločili na željo avtorja, sicer Mariborčana in enega največkrat prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev.
"Čas za tak razpis in kakršnokoli razpravo o filmski seriji ni dober," je Jančar dejal za Delo. "Odločitev spoštujemo in hkrati obžalujemo," pa piše na spletnem mestu ministrstva.Tam še piše, da je ministrstvo z razpisom v višini dveh milijonov evrov želelo sofinancirati produkcijo petih delov mini serije. K temu jo je spodbudil bližajoči se frankfurtski knjižni sejem leta 2023, na katerem bo Slovenija častna gostja, osrednji gost sejma pa bo Jančar. Na ta način so v okviru najpomembnejšega knjižnega sejma na svetu želeli dodatno promovirati slovensko kulturo, še piše.
Drago Jančar: "Ni mi prav lahko"
Drago Jančar je v pogovoru o ministrskem razpisu za mini serijo po njegovem romanu, izrazil, da "mu ni prav lahko in da je bil seznanjen, da naj bi po njegovem romanu pred frankfurtskim knjižnim sejmom 2023 posneli serijo, s čimer pa se za zdaj noče ukvarjati. Mislim, da morajo imeti možnost za snemanje po svojih romanih tudi drugi slovenski pisatelji. Upam, da bo razpis umaknjen na mojo zahtevo oziroma prošnjo."
Tik pred mariborsko premiero je dramatizacija romana To noč sem jo videl v mariborski Drami SNG 24. septembra, koprodukcija SNG Maribor s Cankarjevim domom, dunajskim Burgtheatrom in Jugoslovanskim dramskim gledališčem iz Beograda. Koprodukcija je skladna z vsebino romana, "zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik", saj pretresljivo zgodbo o pripoveduje peterica protagonistov, med njimi tudi Srb in Nemec.
Predsednik društva slovenskih režiserjev Matevž Luzar kot ustvarjalec "namero ministrstva, ki je prepoznalo, da mora podpirati visokokvalitetno produkcijo", sicer pozdravlja, vendar je opozoril na spornost razpisa. Za Večer je pojasnil, da je razpis ministrstva za kulturo pogojeval, da se nanj prijavi oseba, ki je od prvotnega avtorja že pridobila pravico za ekranizacijo. "To pomeni, da bi se na ta razpis lahko prijavil samo en producent," je dejal. Pri adaptaciji knjižnih del je namreč običajno, da se na razpis prijavi producent skupaj z avtorjem, od katerega je že predhodno pridobil pravice, je pojasnil Luzar in dodal, da bi moralo ministrstvo objaviti razpis za serijo po nedoločenih knjižnih delih. "V tem primeru je zaradi nerodnosti razpisa škoda, da se serija ni začela delati," je dejal Luzar in poudaril, da so gledalci lačni tovrstnih serij, kar dokazuje visoka gledanost domačih serij na slovenskih televizijah. Kdo, če sploh, je pridobil pravice za ekranizacijo Jančarjevega dela, Luzarju ni znano.
"Predvsem to ni razpis! Še poziv ne," pa je bila v komentarju na pogoje razpisa ostra Petra Vidmar, producentka in namestnica predsednika Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Spraševala se je, zakaj ministrstvo za kulturo, ki je ustanovilo javno agencijo Slovenski filmski center (SFC) in jo pooblastilo za izvajanje razpisov, zdaj SFC-ju to avtonomijo jemlje. "Če bi ministrstvo uporabljalo svojo agencijo, bi ta lahko preprečila napako v razpisnih pogojih, da bi se lahko prijavila več kot ena oseba," je za Večer zapisala Petra Vidmar.
Kakršnokoli povečanje sredstev za avdiovizualno industrijo tudi ona pozdravlja, saj se proračun sektorja nikoli ni vrnil na raven pred rebalansom ob krizi leta 2008, je pojasnila. Spomnila je tudi na še nerealiziranih enajst milijonov evrov, ki jih je nacionalni svet za kulturo že leta 2018 obljubil filmarjem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
